Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Nujnost zakonske ureditve sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij

Ljubljana, 12. 9. 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je danes na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja članov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov. Komisija namreč ugotavlja, da ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.

Komisija pri obravnavi posameznih primerov kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ugotavlja, da slovenski pravni red ne predvideva učinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije (in sicer poslancev, državnih svetnikov, občinskih svetnikov ter županov) v primeru nezakonitega oziroma neitegritetnega ravnanja. Komisija zato meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna, zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo opravljajo, načet, zaupanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito in integritetno opravljali javno funkcijo, pa porušeno. Hkrati komisija ugotavlja, da je v slovenskem političnem prostoru zavedanje o pomembnosti integritete oziroma ohranjevanju določenih etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni.

Zato komisija meni, da bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti na način, da bi omogočala učinkovito ukrepanje zoper nosilce javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna. Ukrepi so lahko različni (od opomina, suspenza oziroma prepovedi udeležbe na sejah organa, zniževanja plače ali drugih prejemkov in izključitve do odpoklica), pomembno pa je, da so učinkoviti, sorazmerni z vrsto kršitve ter da odvračajo storilca od prihodnjih kršitev oziroma druge nosilce javnih funkcij od podobnih dejanj. Sankcioniranje mora omogočati hitro in učinkovito reakcijo na nezakonita in neintegritetna ravnanja.

Ker komisija ni pripravljavec zakonov, je danes na Državni zbor RS ter pristojni ministrstvi (za javno upravo in pravosodje) poslala pobudo za ureditev zakonsko predvidenega mehanizma sankcioniranja članov predstavniških teles ter županov. Hkrati je, prav tako Državnemu zboru RS ter omenjenima ministrstvoma, poslala svoje mnenje o predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki jih je poleti vložila skupina 74 poslancev in s katerimi ti predlagajo odpravo že veljavnih sankcij v primeru neodprave ugotovljene nezdružljivosti funkcij. Komisija sicer pozdravlja predlagateljevo namero po enotnosti in večji jasnosti ureditve nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca s postopkovnega vidika ugotavljanja nezdružljivosti, nikakor pa se ne more strinjati z odpravo kakršnekoli sankcije v primeru, ko posameznik v določenem roku nezdružljivosti ne odpravi.

Dopisa, ki ju je komisija naslovila na Državni zbor RS, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje, objavljamo spodaj.

Uvedba_mehanizma_sankcioniranja

Zakon_o_poslancih_pripombe_september

Nujnost zakonske ureditve sankcioniranja izvoljenih nosilcev javnih funkcij
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar