Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je v današnji izjavi za javnost opozoril, da kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni lasti Republike Slovenije, ni ustrezno: »Na to smo opozorili že v številnih dokumentih, med drugim tudi v zadnji oceni stanja za leto 2018. Ampak dana priporočila komisije pri pristojnih organih večkrat niso upoštevana.«
Predsednik komisije je izrazil pohvalo, »da se je nekdo na tako izpostavljenem mestu, kot je izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in v konkretnem primeru tudi predsednica NS Uradnega lista RS, gospa Irena Prijović, odločila, da prijavi po njeni oceni skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala v posegu generalnega sekretarja stranke LMŠ«.
Na podlagi prijave je komisija uvedla postopek. Komisija v tej fazi postopka ne more razkrivati vsebine pogovora in nadaljnjih postopkov, ki jih bo izvedla. Bo pa javnost o končnih ugotovitvah obvestila potem, ko bo postopek zaključen. »Lahko pa vam zatrdim, da je to zelo resna zadeva, ki jo bomo obravnavali z največjo pozornostjo in jo bomo v najkrajšem možnem času zaključili,« je zagotovil predsednik komisije Boris Štefanec.
Ob tem je predsednik komisije izrazil zaskrbljenost: »Če navedbe držijo in je bil poseg generalnega sekretarja stranke izveden v imenu države Slovenije, se vprašam, kdo je tista država, v imenu katere govori? Pod vtisom tega, kar je zapisano v javnosti, se mi zdi nepojmljivo, da se takšne stvari dogajajo v naši državi.«
Komisija ob tem opozarja, da je že v ocenah stanja korupcije v Republiki Sloveniji ter v letnih poročilih večkrat opozorila na problematiko izpostavljenosti korupcijskim tveganjem nezakonitih vplivov na področju postopkov kadrovanja v družbah s kapitalsko naložbo države in tudi javnih zavodih, pri posameznih obravnavanih primerih pa je podala več priporočil. Ugotavljamo zlasti pomanjkljivo transparentnost, nejasna postopkovna pravila, odsotnost ustreznih meril in kriterijev za izbor najprimernejših kandidatov, neenakopravno obravnavo kandidatov in neupoštevanje vseh faz postopka.
Komisija pa ob tem še vedno ugotavlja, da so v pogostih primerih izpeljane in dokumentirane vse faze postopka. Ker gre pogostoma za zaprt krog udeležencev, komisija brez informacij posameznikov ne more zaznati in dokazati nezakonitega vplivanja na konkretne postopke odločanja ter iskanje in potrjevanje vzročne zveze med nezakonito zahtevo in posledico le-te. Zato je še toliko bolj pomembno, da posamezniki, ki pri svojem odločanju o imenovanjih na funkcije zaznavajo določene nedovoljene pritiske in posege, le-te prijavijo pristojnim institucijam, med njimi tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.