Brazilski protikorupcijski zakon stotinam brazilskih politikov prepoveduje kandidirati na volitvah prihodnji mesec. Glavni med njimi je nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je omenjeni zakon potrdil.
Leta 2010 je takratni predsednik Luiz Inacio Lula da Silva potrdil Zakon o nekaznovanosti, ki ljudem, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj ali vladnih kršitev, preprečuje kandidirati na volitvah. Ko je letos poskušal ponovno kandidirati za predsednika, se je sam ujel v njegovo zanko. Ker trenutno prestaja dvanajstletno zaporno kazen zaradi korupcije, ga je brazilsko najvišje volilno sodišče ocenilo kot neprimernega kandidata.
Zakon o nekaznovanosti je bil Parlamentu predstavljen kot »osnutek zakona po državljanski pobudi«, ki je nastal na osnovi peticije, s katero je bilo zbranih več kot milijon in pol podpisov. Zakon je med državljani še vedno zelo priljubljen. Zadnji osnutek zakona je pripravil nekdanji pravosodni minister in visoki uradnik delavske stranke Jose Eduardo Cardozo, odobril ga je Parlament, odobril pa Lula.
»Problem ni Zakon o nekaznovanosti, temveč arbitrarne obsodbe, ki so se zgodile«, je dejal Cardozo. »Ljudje se lahko strinjajo ali ne strinjajo z določbami zakona, vendar je resnična težava tukaj nepravično izrekanje kazni, ki je Lulo odstranilo iz volitev, obsodba brez ustreznih dokazov«.
Zakon ni vplival le na Lulo da Silvo, temveč je kandidaturo na letošnjih prihajajočih volitvah onemogočil 749 ljudem. Nekateri so še vedno v postopku pritožbe glede svoje izključitve in upajo, da bodo na volilni dan na volilnih lističih navedena njihova imena. Organizator sindikata učiteljev Aldo Santos za zavrnitev svoje kandidature za parlamentarnega poslanca krivi politično preganjanje. V preteklosti je bil obsojen zaradi uporabe javnih sredstev za gibanje brezdomcev v njegovem domačem kraju, ko je bil tam član mestnega sveta. »Podpiral sem družbeno gibanje,« je dejal Santos, »bil sem član sveta in v tem položaju, kot njihov predstavnik, se ne morem strinjati, da je pomoč brezdomcem zločin.«
Tožilec Luiz Carlos Goncalves meni, da zakon zvišuje kakovost kandidatov v Braziliji. »Imel je velik vpliv«, je dejal, »to so zdaj druge splošne volitve po sprejemu Zakona o nekaznovanosti, in politične stranke se zdaj izogibajo izbiri kandidatov, za katere vedo, da jim zakon kandidaturo prepoveduje. Zakon o nekaznovanosti je izredno učinkovit. Zaradi njega je kandidatura onemogočena manj kot trem odstotkom kandidatov.«
Razkritja iz nedavnih korupcijskih preiskav v Braziliji so jasno pokazala, da je državno politiko potrebno prečistiti, vendar pa se nekateri bojijo, da bi bil lahko Zakon o nekaznovanosti , ki je bil oblikovan prav za to, zlorabljen za nepravične napade na politike in politične stranke.
V Republiki Sloveniji celo na volitvah za predsednika države lahko kandidirajo tudi kandidati, ki potrdila o nekaznovanosti ne morejo pridobiti. Potrdilo dokazuje, da posameznik ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece. Za predsednika Republike Slovenije tako lahko kandidira kandidat, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot tri mesece, pogoj za kandidaturo je le, da je kandidat polnoleten državljan, ki mu ni bila odvzeta opravilna sposobnost.
Vir: CGTN America