Ljubljana, 22. februarja 2018 – Nevladna organizacija Transparency International je danes objavila indeks zaznave korupcije za leto 2017 (CPI), s katerim na letni ravni meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Med 180 državami je Slovenija tako kot leto prej zabeležila 61 točk (na lestvici od 0 do 100 točk manjše število točk pomeni večjo koruptivnost javnega sektorja) in se uvrstila na 34. mesto oziroma 3 mesta nižje kot lani.
Slovenija je tako še vedno kar nekaj točk pod povprečjem, ki so ga zabeležile države Evropske unije in Zahodne Evrope, ki so v povprečju (tako kot leto prej) zbrale 66 točk. Med 31 državami v tej kategoriji se je Slovenija uvrstila na 12. mesto oziroma je po številu točk pred njo v tej skupini 16 držav, medtem ko jih je bilo leto prej 17, kar pomeni, da se Slovenija dejansko nahaja na sredini lestvice držav, ki jih smatramo za primerljive, in je v tem okviru tudi napredovala. Pri tem ne gre prezreti podatka, da se oceni 100 točk ni približala nobena od ocenjenih držav, saj ima najvišje ocenjena Nova Zelandija 89 točk, več kot 50 točk pa je doseglo le 53 držav od 180-ih, pri čemer je povprečna ocena indeksa za leto 2017 v svetovnem okviru le 43 točk.
Bolj relevantna kot primerjava z drugimi državami pa je v primeru tovrstnega kazalnika lahko možnost samokritične ocene države. Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) CPI za leto 2017 razume kot pomemben pokazatelj, da zadovoljivo sledi ciljem zamejevanja korupcije v državi pod pogoji, ki niso rožnati, a hkrati si tudi komisija želi, da bi indeks zabeležil višje število točk in odražal bolj učinkovit boj proti korupciji v Republiki Sloveniji.
Neugodni pogoji, ki jim je izpostavljena komisija, so vsaj delno vezani na zakonsko podlago, ki nudi pravno podlago za delovanje komisije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil ravno včeraj deležen prve obravnave v Državnem zboru RS. Komisija je v novelo zakona polagala velike upe, saj si je želela predvsem razjasnitve vprašanj vezanih na vodenje postopkov pred komisijo, kar bi omogočilo bolj učinkovito obravnavo primerov korupcije v državi, a sam predlog novele in včerajšnja diskusija v državnem zboru dajeta slutiti, da ta novela tovrstnih izboljšav ne bo omogočila. Novela zakona, ki je trenutno v obravnavi, v prvi vrsti obljublja zmanjšanje pristojnosti komisije in s tem otežen boj proti korupciji v Sloveniji, ne nudi pa celovite rešitve za naslavljanje problematike korupcije in integritete v državi. Komisija s takim razvojem dogodkov ne more biti zadovoljna, saj je njeno delovanje s tem oteženo.
Hkrati je nesporno dejstvo, da je sistemska korupcija v Sloveniji relativno globoko zakoreninjena in bi nujno potrebovala sistematično in prepričljivo obravnavo. Komisija je prepričana, da bi k sistematičnemu izkoreninjanju korupcije v državi pripomoglo tudi njeno vključevanje v zakonodajne procese, pri čemer ima v mislih svojo zakonsko nalogo, da predloge zakonov ocenjuje z vidika korupcijskih tveganj najpozneje v fazi medresorskega usklajevanja, a žal praksa kaže drugače, saj jo pripravljavci predpisov pogosto prezrejo.
Poleg tega bi morala biti Republika Slovenija odzivnejša na priporočila in opozorila mednarodnih organizacij, ki se odražajo tudi v njenih opozorilih, in bi na tej točki kot primer želela ponovno izpostaviti, da etičnega kodeksa za poslanke in poslance očitno ne bomo dočakali niti v tem sklicu državnega zbora.
Za konec komisija želi spomniti, da k ideji ničelne tolerance do korupcije, h kateri se zavezuje Republika Slovenija, lahko prispevamo prav vsi, pri čemer je normalizacija različnih pojavov korupcije v družbi vredna ostrega obsojanja. Komisija si bo še naprej prizadevala v boju za pravno državo, kjer za korupcijo ni prostora.