Ljubljana, 22. januarja 2018 – V prispevku Anje Hreščak, ki je bil v Dnevniku objavljen dne 19. 1. 2018, je novinarka napačno zapisala, da »Štefanec trdi, da KPK ni sodelovala« pri pripravi predloga novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), saj tega ne trdi niti on sam niti ni tega zapisala komisija v sporočilu za javnost dan pred njenim prispevkom. To netočnost je v svojem sobotnem prispevku kljub dodatnim pojasnilom komisije še nadgradila.
Komisija je v četrtkovem sporočilu za javnost namreč zapisala, »da v celotnem obdobju priprave novele ZIntPK, ključnega dokumenta za delovanje komisije, ki je trajalo vse od jeseni 2014 oziroma poletja 2016, ko je odgovornost za pripravo novele prevzelo Ministrstvo za pravosodje, kljub številnim pozivom komisije, naslovljenim tako na predsednika Vlade RS kot tudi na ministra za pravosodje, ni bilo pripravljenosti, da bi se sestala s predsednikom komisije,« kar je citirala tudi omenjena novinarka.
Zapisano ne pomeni, da komisija v procesu priprave novele ni sodelovala. Pomeni, da v času priprave novele kljub številnim pozivom komisije ni bilo pripravljenosti ministra za pravosodje, da bi se sestal s predsednikom komisije. Z omenjenim stavkom sta predsednik komisije Boris Štefanec oziroma komisija želela poudariti, da je povsem nesprejemljivo, da se ob pripravi tako pomembnega dokumenta kot je novela ZIntPK, kljub številnim pobudam komisije naslovljenim na predsednika Vlade RS in ministra za pravosodje, predsednik komisije in minister za pravosodje niti enkrat nista sestala zaradi izmenjave pogledov na rešitve v predlogu novele ZIntPK.
Komisija je novinarko na omenjene netočnosti, ki so se ji zapisale v prispevku, opozorila, a težko je razumeti dejstvo, da jih je dotična novinarka v svojem sobotnem prispevku v Dnevniku z naslovom »Neznosna lahkost zavajanja« celo nadgradila. Z dodatnimi utemeljitvami je poskušala dokazati, da sta tako komisija kot tudi njej predsednik Boris Štefanec aktivno sodelovala v procesu priprave novele ZIntPK in na tej podlagi komisiji očitala zavajanje, čeprav komisija tej navedbi sploh ne oporeka. Še več. Dejstvo je, da se je predsednik komisije Boris Štefanec na temo predloga novele ZIntPK v lanskem letu sestal s predstavniki poslanskih skupin koalicije, dodamo pa lahko še to, da se predsednik komisije pred obravnavo predloga novele ZIntPK v Državnem zboru RS namerava sestati tudi s predstavniki ostalih poslanskih skupin in neodvisnimi poslanci, saj se zdi tak korak ob razhajajočih mnenjih o predlogu novele nujen v prizadevanjih za ohranjanje učinkovitega boja proti korupciji v Sloveniji.
V izogib nerazumevanju zapisanega naj komisija ponovno poudari, da je določeno vlogo pri pripravi predloga novele ZIntPK zagotovo imela, a pri tem je poudarek na besedi »določeno«. Tako so bili njeni strokovni sodelavci v proces priprave predloga novele žal vključeni le takrat, ko je to ustrezalo pripravljavcu zakona. Tako je komisija predlog novele ZIntPK oktobra 2017 dobila v pregled šele na osnovi lastnega posredovanja pri Ministrstvu za pravosodje, nato pa ni bila vključena v nadaljnje postopke sprejemanja novele ZIntPK in ji besedilo ni bilo posredovano v morebitne pripombe v več postopkih medresorskega usklajevanja, čeprav je izvajalec določb ZIntPK. Nerazumljivo je tudi dejstvo, da komisija v pregled in seznanitev ni dobila zadnjih štirih (!) verzij predloga novele ZIntPK (5. decembra 2017, 15. decembra 2017, 11. januarja 2018 in 18. januarja 2018). Tako komisija kot organ, ki je pristojen za izvajanje ZIntPK dejansko sploh ni bila seznanjena z besedilom predloga novele ZIntPK, ki ga je v četrtek iznenada obravnavala Vlada RS.
Obenem velja ponovno poudariti tudi dejstvo, da je na določenih strokovnih razpravah, vezanih na urejanje specifičnih strokovnih področij v okviru predloga novele, komisija seveda sodelovala, a pri tem ne moremo spregledati milo rečeno nenavadnega oziroma dejansko nesprejemljivega dejstva, da se vodilni funkcionar organa, ki trenutno bdi nad oblikovanjem slovenske protikorupcijske zakonodaje tekom procesa oblikovanja predloga novele ZIntPK ni odzval na številne pozive komisije in njenega predsednika ter se sestal s predsednikom organa, ki je glavni izvajalec te zakonodaje v državi. Pri tem ne velja zanemariti niti splošno znanega dejstva, da je prav ta vodilni funkcionar v nedavni preteklosti odigral vodilno vlogo Komisije za preprečevanje korupcije in s prav tega vodilnega mesta odstopil zaradi nezadovoljstva z obstoječo protikorupcijsko zakonodajo, ki jo na čelu Ministrstva za pravosodje še ni uspel korigirati od poletja 2014 do današnjega dne. Verjetno za konec ni potrebno poudarjati, da vabila ministrstva k strokovni razpravi ne gre enačiti z vabilom na ravni funkcionarjev k vsebinski razpravi na temo protikorupcijske zakonodaje.
Kdo torej dejansko zavaja?