Ljubljana, 25. januarja 2016 – Transparency International je danes objavil indeks zaznave korupcije za leto 2016 (CPI). Gre za vsakoletno raziskavo, ki meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Med 176 državami, vključenimi v lansko raziskavo, se je Slovenija uvrstila na 31. mesto, kar je eno točko oziroma štiri mesta boljše kot lani, ko je s šestdesetimi točkami zasedla 35. mesto.
Kljub današnji objavi indeksa zaznave korupcije za leto 2016, na katerem je Slovenija uvrščena štiri mesta višje kot leta 2015, in kljub vztrajnemu napredovanju Slovenije po omenjeni lestvici od leta 2013 dalje, smo na Komisiji za preprečevanje korupcije le stežka lahko zadovoljni. K temu nas napotuje tudi podatek, da Slovenija na tej lestvici še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem CPI v Evropski uniji.
Stanja, v katerem se državljani nahajamo oziroma smo se nahajali lansko leto, ni mogoče občutiti kot boljšega v primerjavi z letom poprej. Lahko bi celo rekli, da smo nekoliko presenečeni nad rezultatom, glede na različne korupcijske škandale, ki so lani pretresali Slovenijo.
Preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki privilegira ožjo skupino posameznikov, povezanih z zdravniško elito, nabava medicinskih pripomočkov po bistveno višjih cenah kot jih kupujejo drugje, okoriščanje z javnimi sredstvi z avtorskimi honorarji ter dodatki za stalno pripravljenosti in druge tovrstne oblike nezakonitih in neetičnih ravnanj uradnih oseb potrjujejo že večkrat izrečeno trditev, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo. Po drugi strani sprejemanja odgovornosti za tovrstna ravnanja še vedno skorajda ni – pri tem ne mislimo le na neposredno odgovornost storilcev, temveč tudi odgovornost tistih, ki so takšna ravnanja dopuščali, čeprav so zanje vedeli oziroma bi morali vedeti, če bi dosledno izvajali nadzor. Hkrati pogrešamo tudi izpolnitev pojasnjevalne dolžnosti pristojnih: dolžnost pojasniti, kaj se je zgodilo, zakaj in kako se bo ukrepalo. Kar nekaj danes objavljenih medijskih prispevkov v zvezi z vrnitvijo na delovna mesta vpletenih v afero preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu izpostavlja molk pristojnih na Ministrstvu za zdravje ter v UKC Ljubljana.
Tudi statistični podatki Komisije za preprečevanje korupcije kažejo bolj žalostno podobo stanja v slovenski družbi – lanskoletni porast prijav sumov kršitev, ki jih obravnavamo, sicer lahko govori v prid zaupanju javnosti v institucijo, vsekakor pa ne more podpreti pozitivnega rezultata, kot ga daje Indeks zaznave korupcije za Slovenijo. Navedeno je torej lahko le še dodatna spodbuda komisiji, da okrepi svoje aktivnosti in utrdi zaupanje državljanov v njeno delovanje. Pri tem se komisija še vedno sooča s problemi glede zakonitosti postopkov, vodenih pred komisijo, ki izhajajo iz pomanjkljivosti obstoječega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), in ocenjuje trenutno stanje kot nevzdržno. Zato si komisija prizadeva za izboljšanje nastale situacije s spremembo zakona in pri tem še posebej izpostavlja pomembnost pripomb, ki jih je podala k predlogu novele ZIntPK.