Ljubljana, 9. junija 2016 – Ker se Komisija za preprečevanje korupcije zaveda problematike transparentnosti financiranja političnih strank, pozdravlja novico, da je Računsko sodišče RS aktivno ukrepalo ob zaznavi nepravilnosti pri financiranju političnih strank, a hkrati odločno nasprotuje pozivom k ponovnemu rahljanju zakonodaje vezane na to področje.
Problematika financiranja političnih strank je bila v slovenskem prostoru izpostavljena več let, leta 2007 pa je v ospredje prišla pomanjkljiva transparentnost financiranja slovenskih političnih strank, ki jo je pri ocenjevanju Slovenije izpostavila Skupina držav za boj poti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope. Med drugim je GRECO opozoril na nezadostno javnost celotnih poročil političnih strank o financiranju njihovih aktivnosti, nezadosten pregled in nadzor nad vrstami in višinami prihodkov ter odhodkov, tudi donacij ter posojil, pomanjkljivo razkrivanje donatorjev, pomanjkanje učinkovitih pristojnosti in kapacitet nadzornih organov, nezadostne sankcije za kršitve itd.
Ko je bila po skoraj sedmih letih slovenska zakonodaja (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o političnih strankah ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki sta stopila v veljavo decembra 2013) končno v veliki meri usklajena z GRECO priporočili, ki so bila usmerjena k preprečevanju korupcije, netransparentnosti in nasprotja interesov pri financiranju in delovanju političnih strank, je lahko GRECO marca 2014 stanje na področju transparentnosti financiranja političnih strank v Sloveniji ocenil kot zadovoljivo.
Že tri mesece zatem je sprememba omenjene zakonodaje, ki velja še danes, ponovno prezrla nekatera priporočila GRECA iz ocenjevanja Slovenije v letu 2007.
Tako je novela Zakona o političnih strankah, sprejeta leta 2014 sicer ohranila prepoved financiranja političnih stran s strani podjetij, a tudi po mnenju komisije nesprejemljivo možnost kanaliziranja proračunskih sredstev, namenjenih poslanskim skupinam, k političnim strankam, čemur je nasprotovala tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Hkrati je novela omogočila osemkratno povečanje najvišjega dovoljenega zneska gotovinskega prispevka fizične osebe neki politični stranki, čeprav je GRECO priporočil omejiti posamičen gotovinski prispevek na najnižjo možno mero. S tem je novela bistveno povečala tveganje za nedovoljene povratne usluge oziroma druge oblike korupcije in pranje denarja, ki je pri nižjih zneskih manj verjetno. Poleg tega je novela tudi znižala kazni, čeprav je GRECO izrecno priporočil dvig zgornje meje sankcij, saj te v praksi niso bile učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Tudi zato nas presenečajo medijski zapisi, v katerih vsaj posredno k nadaljnjemu nižanju glob na področju financiranja političnih strank ne pozivajo le stranke same, temveč tudi Računsko sodišče RS, organ, ki je pristojen za nadzor v zvezi s financiranjem političnih strank.
Sedanje ponovno pozivanje k dodatnem rahljanju zakonodaje vezane na financiranje strank, ki bi Slovenijo še bolj oddaljilo ne le od priporočil skupine GRECO, ki predstavljajo mednarodno obveznost Slovenije, temveč tudi od zagotavljanja transparentnega financiranja političnih strank, je tako izjemno zaskrbljujoče.