Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 23. 8. 2012 soglasno potrdila zaključne ugotovitve v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb družbe Telekom Slovenije d.d. v zvezi s prodajo in nakupom deležev v kosovski družbi Ipko.net in izdajo poroštva za obveznosti Najdi.si. Gre za ravnanja iz obdobja od leta 2007 do 2009, v času, ko je bil predsednik uprave Bojan Dremelj, podpredsednik Dušan Mitič, člani pa Darja Senica, Željko Puljić in Filip Ogris-Martič.
Komisija je postopek o sumu korupcije pričela na podlagi pobude Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije z dne 16. 3. 2012. Pobuda je temeljila na Poročilu o ugotovitvah posebne revizije poslov, ki ga je pripravila revizijska hiša Deloitte. Komisija je na podlagi lastne dejavnosti in neodvisno od poročila revizije v bistvenih točkah potrdila njene ugotovitve, obenem pa ugotovila dodatna dejstva, pomembna za sprejem končne odločitve.
Na podlagi vsega omenjenega je senat komisije zaključil:
- Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Željko Puljić, Filip Ogris-Martič in Darja Senica so kot člani uprave družbe Telekom Slovenije d.d. pri sklenitvi poslov o nakupu in prodaji deležev v kosovski družbi Ipko.net ter pri izdaji poroštva za obveznosti Najdi.si kršili dolžno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem so posameznim fizičnim in pravnim osebam na škodo Telekoma d.d., družbe v večinski državni lasti, omogočili premoženjsko korist v višini več kot 10 milijonov evrov.
- S takim ravnanjem so člani nekdanje uprave Telekoma Slovenije d.d. uresničili znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK in kot jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Komisija nadalje opozarja na ravnanje nadzornikov Telekoma v omenjenem obdobju; slednji – po komisiji dostopnih podatkih – sicer niso bili v celoti seznanjeni z vsemi elementi posla, so pa nekatere odločitve (kljub očitni tveganosti posla) sprejeli kar na dopisni seji. V luči vseh okoliščin primera komisija njihovo ravnanje ocenjuje kot neprimerno in izraz pomanjkanja dolžne skrbnosti ter vestnosti pri opravljanju funkcije nadzornika.
Nadalje je potrebno poudariti tudi dejstvo, ki v zadevi Ipko.net ni nepomembno. Namreč, Kosovo predstavlja okolje, ki je v poslovnem, javnem in mednarodnem okolju nesporno prepoznano in izpostavljeno kot okolje z izjemno visokimi korupcijskimi tveganji. To dejstvo, ki mora biti znano povprečnemu gospodarstveniku – in je bilo seveda poznano upravi Telekoma in njenim svetovalcem ter posrednikom pri poslu – je uprava Telekoma vsaj spregledala, če že ne izkoristila. Toliko bolj, ker so se v postopku komisije v tej zadevi pojavljali indici in informacije v smeri konkretnih korupcijskih kaznivih dejanj posameznih udeležencev iz Telekoma in z njimi povezanih oseb (svetovalcev in posrednikov), kot tudi informacije, da naj bi se del “provizije” iz Kosova “vrnil” v Slovenijo. Kot zapisano zgoraj, je ”provizija”, ki jo je v tem poslu izplačal Telekom, znašala več kot 10 milijonov evrov.
Komisija bo svoje ugotovitve – z izrazom pričakovanja po uveljavljanju odškodninske odgovornosti do vpletenih oseb – posredovala upravi in nadzornemu svetu Telekoma ter celoten primer s pripadajočo obsežno dokumentacijo, ki jo je pridobila v preiskavi, odstopila policiji in pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Nazadnje komisija tudi v luči konkretnega primera opozarja na dve dejstvi: a) področje upravljanja družb v večinski državni lasti oziroma družb s prevladujočim vplivom države je v slovenski politični realnosti in ob relativno nizki kulturi korporativnega upravljanja izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov in b) uveljavljanja osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, skorajda ni. Ti dejstvi sta še posebej pomembni pri aktualnih razpravah o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga in sanaciji bank.
Zato vse deležnike, ki sodelujejo pri oblikovanju holdinga, ponovno opozarjamo, da mora novemu konceptu upravljanja državnih kapitalskih naložb slediti ustrezno robustna normativa, ki bi omejevala tveganja politične in sistemske korupcije, ki so del slovenske realnosti, ter predvsem okrepila uveljavljanje odgovornosti. V ta namen je komisija pred dvema tednoma pristojnim ministrstvom, delovni skupini in vsem poslanskim skupinam poslala tudi obširnejše mnenje in konkretna priporočila v zvezi s predlogom Zakona o Slovenskem državnem holdingu.
Celotna vsebina ugotovitev komisije in odgovori obravnavanih oseb v zadevi Telekom so dostopni na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije – Zaključne ugotovitve.