Ljubljana – Društvo Integriteta/Transparency International Slovenia je 28. februarja 2012 predstavilo rezultate raziskave Nacionalni sistem integritete, s katero so ocenjevali integriteto, transparentnost ter odgovornost 13 ključnih institucij in organizacij javnega in zasebnega sektorja ter njihovo medsebojno sodelovanje. Na dogodku je sodeloval tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.
Gre za prvi celostni vpogled v zakonodajo in praktično delovanje političnih strank, organov pregona, javnega in zasebnega sektorja, zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, medijev, civilne družbe, organa volilnega upravljanja, Varuha človekovih pravic, Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije. Od njihove vloge in učinkovitosti je odvisna stopnja integritete, s tem pa tudi uspešnost preprečevanja korupcije v državi.
Analizo je Društvo Integriteta v sodelovanju z zunanjimi sodelavci izvedlo v obdobju od 1. aprila do 1. oktobra 2011, podatki pa se nanašajo na obdobje zadnjih dveh let. Po besedah predsednice Društva Integriteta Simone Habič je bilo ocenjevanje namenjeno prikazu širšega pregleda oziroma stanja na področju integritete, preprečevanja korupcije in delovanja pravne države. Habičeva je poudarila, da sta za integriteto ključnega pomena politična volja in politična zaveza, ki pa ju pri nas žal še ni.
Po mnenju Bojana Dobovška s Fakultete za varnostne vede rezultati potrjujejo dejstvo, da je v državi prisotna sistemska korupcija, zato moramo vzpostaviti ustrezno politiko do preprečevanja korupcije, ki ne sme predstavljati zgolj povečevanja represivne funkcije, ampak se mora osredotočiti tudi na nadzor, utrditev civilne družbe in transparentnosti.
Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da raziskava predstavlja sistemsko delo, ki ne pušča dvomov. Po njegovem mnenju je potrebno s preventivo začeti že zelo zgodaj, že v vrtcu, in vzgojiti kader, ki bo izboljšal stanje v državi. Izpostavil je nespoštovanje oblasti do nadzornih institucij, s čimer se pod vprašaj postavlja njihovo delo, zaupanje ljudi v institucije in državo pa je z vsako tovrstno diskreditacijo manjše.
»Na komisiji želimo in upamo, da ta dokument ne bo izzvenel v prazno,« je raziskavo komentiral predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Nanjo je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami po njegovem mnenju čakala bistveno predolgo. Z raziskavo smo dobili, tokrat prvič s strani civilne družbe, celovito oceno (ne)delovanja nacionalnega sistema integritete in ogledalo zakonodajnega okvira ter prakse institucij države. »Ugotovitve, tako kot tudi opozarjanja in dejavnost Komisije za preprečevanje korupcije, ki potrjujejo nujnost sistemskih sprememb pri odpravljanju korupcijskih tveganj in krepitve integritete delovanja institucij države, ne smejo biti preslišane. Cena, ki jo za to plačuje država kot celota in večina njenih prebivalcev, je (pre)visoka.«
Klemenčič je med drugim opozoril tudi na to, da bi raziskava verjetno pokazala še bolj zaskrbljujočo sliko, če bi zajela tudi področji lokalne samouprave in upravljanja podjetij v večinski državni lasti, kjer se po ugotovitvah komisije prav tako pojavljajo pomembna sistemska tveganja za korupcijo.