Ravnanje župana občine, ki javnemu uslužbencu, ki ima pri opravljanju nalog v občinski upravi dostop do informacij, ki niso javno dostopne, ne prepove opravljanja detektivske dejavnosti, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev pričakovane koristi javnemu uslužbencu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
Na podlagi prvega odstavka 84. Člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10), 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 14.6.2010 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 215
- Ravnanje župana občine, ki javnemu uslužbencu, ki ima pri opravljanju nalog v občinski upravi dostop do informacij, ki niso javno dostopne, ne prepove opravljanja detektivske dejavnosti, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev pričakovane koristi javnemu uslužbencu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je v mesecu novembru 2009 prejela prijavo o sumu korupcije v zvezi z opravljanjem detektivske dejavnosti posameznika, ki je hkrati tudi zaposlen kot javni uslužbenec na občinskem inšpektoratu. Prijavitelj navaja, da naj bi posameznik opravljal dela in naloge predstojnika občinskega inšpektorata, poleg tega pa naj bi bil registriran kot samostojni podjetnik z glavno dejavnostjo “poizvedovalna dejavnost”. Nadalje prijavitelj navaja, da omenjeni nima pridobljene licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Komisija je prijavo sprejela v obravnavo in zaprosila več pristojnih organov za posredovanje dokumentacije in pojasnil v zvezi z obravnavano zadevo. Na podlagi zbranega gradiva se je Komisija do ravnanja župana opredelila tako, kot je navedeno v izreku načelnega mnenja.
Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alinei 13. člena določa, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Definicija korupcije je razvidna iz 3. alinee 2. člena ZPKor, po katerem je “korupcija” vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi posredno ali neposredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akt, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnosti posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.
Iz prejete dokumentacije je razvidno, da ima javni uslužbenec izdano licenco za opravljanje detektivske dejavnosti in da je registriran v Poslovnem registru Slovenije kot samostojni podjetnik z glavno dejavnostjo “poizvedovalne dejavnosti”. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je javni uslužbenec zaposlen v občinskem inšpektoratu ter da ima pri opravljanju nalog v službi dostop tudi do podatkov, ki niso javno dostopni. Inšpektorji imajo skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-uradno prečiščeno besedilo) pravico brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
Komisija ugotavlja, da je javni uslužbenec skladno s 100. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, v nadaljevanju: ZJU) sporočil oziroma zaprosil delodajalca – občino za izdajo soglasja za opravljanje popoldanske obrti oziroma dejavnosti “detektivska dejavnost”. Župan te občine je javnemu uslužbencu izdal “soglasje za opravljanje popoldanske dejavnosti” s katerim dovoljuje javnemu uslužbencu, da opravlja detektivsko dejavnost in sicer za nedoločen čas oziroma za čas zaposlitve na občini. Soglasje je izdano pod pogojem, da javni uslužbenec ne opravlja detektivske dejavnosti na območju te občine.
ZJU v prvem odstavku 100. člena prepoveduje uradniku opravljanje drugih dejavnosti, če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne. V drugem odstavku istega člena je določena dolžnost javnega uslužbenca, da mora pred začetkom opravljanja takšne dejavnosti, to sporočiti predstojniku, kar je javni uslužbenec tudi storil. V tretjem odstavku 100. člena je zapisana dolžnost predstojnika, da s sklepom prepove opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 100. člena ZJU.
Za izdajo sklepa, s katerim predstojnik prepove opravljanje dejavnosti, zadostuje že ugotovitev dejstva, da ima javni uslužbenec v službi dostop do informacij, ki ne ustrezajo definiciji informacij javnega značaja, ter da bi jih pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil. Kadar ima javni uslužbenec dostop do različnih zbirk osebnih in drugih podatkov, ter tudi do drugih dokumentov, ki ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, hkrati pa izrazi namero, da se bo ukvarjal z detektivsko dejavnostjo, kamor sodi pridobivanje in zbiranje najrazličnejših informacij po naročilu naročnika, Komisija meni, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prepovedi opravljanja dejavnosti javnemu uslužbencu.
V obravnavanem primeru župan kot predstojnik javnega uslužbenca, zaposlenega v občinski upravi, ni ravnal v skladu z določbo tretjega odstavka 100. člena ZJU, saj mu s sklepom ni prepovedal opravljanja detektivske dejavnosti, temveč mu je celo izdal soglasje za opravljanje detektivske dejavnosti.
Ravnanje župana predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, s katerim je omogočil javnemu uslužbencu opravljanje dejavnosti, ter pridobivanje pričakovane koristi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik