Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki dopusti, da javni zavod na trgu prodaja zdravila brez dovoljenja za promet z namenom pridobitve neupravičene premoženjske koristi, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne, 26.2.2010 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 197
- Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki dopusti, da javni zavod na trgu prodaja zdravila brez dovoljenja za promet z namenom pridobitve neupravičene premoženjske koristi, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela več prijav v zvezi z ravnanjem javnega zavoda, ki naj bi na trgu prodajal “kvazi galenske izdelke” in se s tem izognil postopku, ki bi ga sicer pred prodajo teh izdelkov moral izvesti pri pristojnemu organu za zdravila – Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZMP).
Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primera s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.
Komisija je v obravnavani zadevi in v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi uvedla postopek in se oprla na ugotovitve JAZMP, ki je v okviru svojih pristojnosti pri javnemu zavodu opravil nadzor. Komisija poudarja, da ni pristojna meritorno odločati o ugotovitvah nadzora uradnih oseb pristojnih oseb javnega prava. JAZMP v skladu z zakonom odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, nadzor njenih odločitev pa izvaja ministrstvo. Se je pa Komisija oprla na ugotovitve JAZMP kot pristojnega organa ter v okviru svojih pristojnosti na podlagi navedenih prijav in priloženega gradiva izdelala to načelno mnenje z namenom preprečevanja korupcije, da bodo lahko subjekti, ki se bodo znašli v primerljivi situaciji, ustrezno usmerjali svoje ravnanje.
Iz ugotovitev JAZMP izhaja, da javni zavod daje na trg sedem izdelkov, ki so neustrezno predstavljeni kot galenski izdelki, čeprav za to ne izpolnjujejo pogojev. Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006 in 45/2008, v nadaljevanju: ZZdr-1) v 6. členu določa, da je galenski izdelek za uporabo v humani medicini zdravilo, ki ga pripravijo v galenskem laboratoriju lekarne v skladu z veljavnimi farmakopejami in je namenjen za izdajo na drobno v zadevni lekarni. V nasprotnem primeru se izdelek šteje za industrijsko izdelano zdravilo, ki mora izpolnjevati pogoje, ki jih za industrijsko izdelana zdravila določa ZZdr-1. Zdravila, ki jih ponuja javni zavod, izdeluje drug pravni subjekt, s katerim ima javni zavod sklenjeno pogodbo. Javni zavod pa ta zdravila zgolj pakira v stično oziroma zunanjo ovojnino. Za industrijsko izdelana zdravila se uporabljajo določbe ZZdr-1, ki v 17. členu med drugim določa, da je zdravilo lahko v prometu le, če ima dovoljenje za promet.
S tem, ko je odgovorna oseba javnega zavoda dopustila, da je javni zavod na trgu prodajal sedem industrijsko izdelanih zdravil brez dovoljenja za promet, saj jih je predstavljal kot “galenske izdelke”, se je zavod izognil stroškom, ki bi jih bil dolžan plačati skladno s Pravilnikom o pristojbinah in stroških postopkov na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (Uradni list RS, št. 3/2007) ter na ta način javnemu zavodu pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Prav tako je javni zavod s prodajo teh zdravil ustvaril prihodke, ki jih ni bil upravičen ustvariti, saj za prodajo teh izdelkov ni imel ustreznih dovoljenj.
Komisija zaključuje, da je v obravnavani zadevi odgovorna oseba javnega zavoda kršila 17. člen ZZdr-1 s tem, ko je dopustila, da je javni zavod na trgu kot galenske proizvode prodajal industrijsko izdelana zdravila brez dovoljenja za promet, zaradi česar je javnemu zavodu nastala neupravičena premoženjska korist, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije skladno s tretjo alinejo 2. člena ZPKor.
Drago Kos
Predsednik