Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 167

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z načelom enakopravne dostopnosti še pred izvedbo javnega natečaja za zasedbo prostih delovnih mest izberejo kandidate, ki bodo ne glede na objektivno oceno svoje primernosti zmagali na javnem natečaju ter jim s tem omogočijo neupravičeno prednost pred morebitnimi ostalimi kandidati in posledično pridobitev zaposlitve, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 29.5.2009 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 167

  • Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z načelom enakopravne dostopnosti še pred izvedbo javnega natečaja za zasedbo prostih delovnih mest izberejo kandidate, ki bodo ne glede na objektivno oceno svoje primernosti zmagali na javnem natečaju ter jim s tem omogočijo neupravičeno prednost pred morebitnimi ostalimi kandidati in posledično pridobitev zaposlitve, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije je prejela prijavo o domnevnih nepravilnostih v zvezi z izbirnim postopkom javnega natečaja za zasedbo prostih uradniških delovnih mest na določenem ministrstvu, pri čemer naj bi bili po mnenju prijavitelja nekateri kandidati že vnaprej izbrani oziroma določeni za zasedbo predmetnih delovnih mest in je bila izvedba natečajnega postopka le formalnost za zaposlitev le-teh.

Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik Komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da Komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik Komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Komisija je za obravnavo predmetne zadeve zaprosila zadevno ministrstvo za pojasnila in fotokopijo dokumentacije o izvedbi predmetnega javnega natečaja. Iz pregleda prejetega in drugega Komisiji dosegljivega gradiva je razvidno, da je šlo v predmetnem primeru za več zaposlitev za določen čas in sicer za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja. Ministrstvo je s tem v zvezi v maju 2008 objavilo več prostih delovnih mest, med drugim tudi za delovni mesti svetovalca II in višjega svetovalca II v službi direktorata znotraj ministrstva. Na razpisani delovni mesti sta se prijavili le dve kandidatki in sicer ena kandidatka za eno in druga kandidatka za drugo delovno mesto. Iz obeh poročil natečajne komisije (v obeh primerih je bila ista natečajna komisija ministrstva) je razvidno, da sta bili obe prijavi pravočasni in da kandidatki izpolnjujeta vse formalne pogoje, ki so bili zahtevani v objavi. Natečajna komisija ministrstva je preverila tudi strokovno usposobljenost kandidatk, pri čemer je ugotovila, da sta kandidatki usposobljeni za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu. Zaradi vsega navedenega sta bili omenjeni kandidatki izbrani na delovni mesti svetovalke II in višje svetovalke II.

Komisija pa v konkretni zadevi razpolaga še s kopijo elektronskega sporočila, ki je bilo posredovano s službenega elektronskega naslova zaposlene uradne osebe na obravnavanem ministrstvu več prejemnikom, med drugim tudi obema prej omenjenima kandidatkama. V predmetnem elektronskem sporočilu je navedeno: “…obveščam vas, da so danes objavljena tri prosta delovna mesta v službi direktorata ministrstva: 1. Višji svetovalec II (določen čas; šifra a), 2. Svetovalec II (določen čas, šifra b; predviden za prvo kandidatko [1]), 3. Višji svetovalec II (določen čas; šifra c; predviden za drugo kandidatko [2]), … za izpeljavo samega natečajnega postopka potrebujem naslednje informacije: 1. Koga poleg xy [3] in mene [4] želite v natečajni komisiji? 2. Prosil bi vas, da mi sporočite merila za zasedbo delovnih mest. Za pomoč vam prilagam merila z že izvedenih razpisov … Predvideni kandidatki naj se obvezno sklicujeta na številko delovnega mesta, za hitrejši postopek pa naj vlogi priložita tudi kopijo delovne knjižice in diplome oziroma zaključnega spričevala…”.

Komisija iz zgoraj navedenega ugotavlja, da so uradne osebe že vnaprej, še pred dejansko objavo javnega natečaja, določile in imele izbrani kandidatki za zasedbo prostih delovnih mest, kar predstavlja kršitev načela enakopravne dostopnosti [5], ki je opredeljeno v 7. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 – uradno prečiščeno besedilo) in nalaga, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.

Komisija iz navedenega zaključuje, da opredeljeno predmetno ravnanje odgovornih uradnih oseb ministrstva, ki kršijo načelo enakopravne dostopnosti s tem, da še pred objavo oziroma izvedbo javnega natečaja izberejo in določijo kandidate, ki bodo “izbrani” na javnem natečaju ne glede na oceno njihove primernosti ter jim s tem omogočijo neupravičeno prednost pred morebitnimi ostalimi kandidati in posledično pridobitev zaposlitve, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

——————————————————————————–

[1] Navedena je bila kandidatka z imenom in priimkom, katera je bila kasneje izbrana na javnem natečaju za delovno mesto svetovalca II.

[2] Navedena je bila kandidatka z imenom in priimkom, katera je bila kasneje tudi izbrana na javnem natečaju za delovno mesto višjega svetovalca II.

[3] Navedena je bila oseba z imenom in priimkom.

[4] Iz Sklepa o imenovanju komisije za izvedbo izbirnega postopka je jasno razvidno, da je ta oseba bila član le-te.

[5] Kandidatki sta bili v tem konkretnem primeru sicer edini, ki sta se prijavili na objavljeni delovni mesti (vsaka na svojega), ampak to dejstvo ne spreminja ugotovljene kršitve, saj je bilo že vnaprej jasno razvidno in ugotovljeno, da sta bili delovni mesti namenjeni njima in nikomur drugemu.

Načelno mnenje številka 167
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar