Odobritev ugodnega kredita prezadolžene gospodarske družbe njenemu direktorju s strani nadzornega sveta te družbe ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika. Ravnanje uprav gospodarskih družb, ki so se spojile v družbo prevzemnico in pri tem nadzornim svetom gospodarskih družb prikrile dejstvo, da s tem pridobijo boljši položaj od drugih zaposlenih v družbah, ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), po proučitvi dokumentacije neimenovane gospodarske družbe in pridobljenih informacijah, dne 18.11.2004 sprejela
Načelno mnenje številka 4
- Odobritev ugodnega kredita prezadolžene gospodarske družbe njenemu direktorju s strani nadzornega sveta te družbe ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika.
- Ravnanje uprav gospodarskih družb, ki so se spojile v družbo prevzemnico in pri tem nadzornim svetom gospodarskih družb prikrile dejstvo, da s tem pridobijo boljši položaj od drugih zaposlenih v družbah, ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika.
Obrazložitev
Komisija je načelni mnenji sprejela na podlagi naslednjega posredovanega opisa dejanskega stanja:
Direktor gospodarske družbe je namero o spojitvi treh gospodarskih družb v družbo prevzemnico sporočil nadzornemu svetu gospodarske družbe konec meseca marca 2004, ko je na seji nadzornega sveta predstavil poročilo o delu za leto 2003. Pri tem je navedel, da v podjetju še niso uspeli zagotoviti pozitivnega poslovanja iz naslova opravljanja osnovnih dejavnosti. Kot vzrok za takšno stanje je navedel prekapitaliziranost podjetja in visoko zadolženost. Finančni odhodki za obresti so tako znašali nekaj deset mio. SIT. Direktor je opozoril še na odločno premajhno realizacijo oziroma obseg poslov ter za izboljšanje poslovnega izida izpostavil dve možnosti in sicer dezinvestiranje ali povečanje obsega dela. Problematično je ocenil tudi opravljanje dela v enem izmed sektorjev, saj je ocenil, da se delo ne opravlja dovolj vestno, odgovorno in kakovostno.
V izhodiščih za morebitno odprodajo odvečnega premoženje podjetja je direktor predlagal nadzornemu svetu, da mora podjetje, v kolikor želi nadaljevati poslovanje kot samostojno podjetje, takoj pristopiti k odprodaji dela premoženja, s čimer bi lahko poplačalo kredite ter s tem vzpostavilo ustrezno lastniško in kapitalsko strukturo podjetja. Hkrati v istih izhodiščih svari nadzorni svet, da prehitra in nepremišljena odprodaja lahko škodi dolgoročnim interesom podjetja.
Na isti seji nadzornega sveta je direktor nadzornemu svetu predložil vlogo uprave za sklenitev posla z družbo in odobritev kredita. V vlogi je direktor zaprosil za določen znesek kredita za dokončanje del na stanovanjski hiši v lasti njega in njegove žene. Nadzorni svet je vlogi odobril in sprejel sklep o odobritvi kredita ter pooblastil predsednika NS, da v imenu družbe podpiše pogodbo z direktorjem kot fizično osebo.
Na podlagi informacij, ki jih je pridobila Komisija, je predsednik NS kljub sprejetemu sklepu kasneje odklonil podpis pogodbe, zato je direktor za podpis pooblastil drugo osebo, ki je zaposlena v podjetju. Kljub izvedbi dogovorjenih del pa kasneje direktor ni hotel v celoti plačati svojih obveznosti do podjetja, v katerem je direktor.
V sredini junija 2004 je direktor podjetja seznanil NS o postopku spojitve treh družb, v zvezi s tem pa je NS sprejel sklep o seznanitvi. Pri tem je direktor ocenil, da je spojitev družb za podjetje potrebna in koristna.
Na seji NS v sredini julija 2004 je direktor podal informacijo, da je bila že podpisana pogodba o spojitvi, NS pa se je dogovoril, da bo čez en teden naslednja seja, na kateri bo NS celovito obravnaval gradivo o spojitvi. Na podlagi obravnave in sprejema poročila uprave o spojitvi, poročila o reviziji spojitve in pogodbe o spojitvi v vseh treh nadzornih svetih družb, je bila v začetku septembra 2004 spojitvena skupščina podjetja. S sklepom na spojitveni skupščini se je podjetje skupaj z dvemi podjetji spojilo v prevzemno družbo. S spojitvijo in vpisom prevzemne družbe v sodni register, ki je bil izveden konec oktobra 2004, so družbe, ki so se spojile, prenehale, univerzalni pravni naslednik družb pa je postala prevzemna družba.
Komisija je pridobila informacije, da so uprave družb, ki so se spajale v prevzemno družbo, v tem času brez vednosti nadzornih svetov ustanovile vsaka svojo odvisno družbo, ki so ob vpisu prevzemne družbe v sodni register postale odvisne družbe prevzemne družbe.
Ob spojitvi družb v prevzemno družbo, so družbe na družbo prevzemnico prenesle celoten kapital, v prevzemni družbi pa so se zaposlili tudi člani uprav prevzetih družb, delavci v komerciali in računovodstvu. Ostalim delavcem so ponudili v podpis pogodbe o sporazumnem prenehanju delavnega razmerja v prevzetih družbah in pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja v odvisnih družbah. Ker so prevzete družbe s spojitvijo prenehale in nekateri delavci niso želeli podpisati novih pogodb o zaposlitvi, so jih uprave družb fiktivno prijavile na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, kot da so zaposleni v odvisnih družbah, čeprav pogodb niso podpisali. Delavcem, ki niso želeli podpisati pogodb o sporazumnem prenehanju delavnega razmerja, je uprava prevzemne družbe grozila z odpuščanjem.
Direktorja dveh podjetij, ki sta se spojili v prevzemno družbo, sta hkrati tudi ustanovitelja in direktorja vsak svoje lastne gospodarske družbe, ki opravljata enako osnovno dejavnost kot družbi, ki sta se spojili v prevzemno družbo in prevzemna družba.Iz navedenega lahko zaključimo sledeče:
- Direktor in nadzorni svet družbe nista ravnala kot dobra gospodarstvenika v primeru, ko je nadzorni sklep odobril direktorju posojilo. Direktor je na isti seji NS, na kateri je poudarjal, da je podjetje prezadolženo in da so stroški obresti, ki jih plačuje podjetje nekaj deset mio. SIT letno, nadzornemu svetu podal vlogo uprave za sklenitev posla z družbo in odobritev kredita. V vlogi je direktor zaprosil za kredit zadokončanje del na stanovanjski hiši v lasti direktorja in njegove žene. Nadzorni svet je vlogi (prošnji) odobril in sprejel sklep o odobritvi kredita ter pooblastil predsednika NS, da v imenu družbe podpiše pogodbo z direktorjem kot fizično osebo. Predsednik NS je podpis pogodbe kasneje odklonil. Direktorja pa to dejstvo ni odvrnilo od izpeljave nameravanega posla, zato je drugega delavca, v nasprotju z sklepom NS pooblastil za podpis pogodbe v imenu družbe. Z neplačilom obveznosti do podjetja, ki ga je sam vodil, pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na nasprotje interesov med direktorjem kot fizično osebo oziroma investitorjem in podjetjem kot izvajalcem.
- Celoten postopek spojitve prej navedenih družb v družbo prevzemnico je rezultiral v tem, da se je premoženje preneslo na družbo prevzemnico, v kateri so se zaposlili člani uprav in vplivni posamezniki družb, ki so s spojitvijo prenehale, ostali delavci pa so prešli na odvisne družbe, ki so bile ustanovljene z minimalnim ustanovitvenim kapitalom in so ostale brez stvarnega premoženja. S tem so se posamezniki iz uprav družb, ki so prenehale, postavili v boljši položaj (zavarovanje pred zunanjim prevzemom in posledično ohranjanje vodilnih delovnih mest), ostale zaposlene pa v slabši položaj (delo lahko opravljajo le v odvisnih družbah, katere so ostale brez premoženja).
- Navajanje argumentov direktorja, da je spojitev potrebna tudi zaradi možnosti zunanjega prevzema in da je za slabši poslovni rezultat podjetja kriva nizka realizacija, je zavajajoče in neetično.
- Izjava volje o sporazumnem prenehanju delavnega razmerja in sklenitvi delavnega razmerja v odvisni družbi mora biti svobodna, zato so grožnje z odpuščanjem poskus vplivanja na svobodno voljo zaposlenih, kar ocenjujemo za neetično, hkrati pa je to lahko element za ničnost pogodbe.
- Direktorja dveh družb, ki sta se spojili, katera sta vzporedno vodila tudi svoji lastni podjetji z osnovno dejavnostjo, ki je enaka kot dejavnost družb, ki sta se spajali in prevzemne družbe, sta torej vodila konkurenčni podjetji. Zaradi tega je pri vodenju podjetij lahko prihajalo do navzkrižja interesov med temi podjetji. Seveda v takšnih kombinacijah ne moremo izključiti tudi sinergijskih učinkov, vendar menimo, da bi imenovana, z vidika transparentnosti poslovanja uprave gospodarske družbe do nadzornega sveta, o takšnih dejstvih morala obvestiti nadzorni svet, česar pa po naših informacijah nista storila. Uprava bi morala svojemu nadzornemu svetu razkriti vse podatke, ki so takšne narave, da ustvarjajo videz, da uprava ne bi mogla ravnati kot dober gospodar.
S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik