Ljubljana, 6. 6. 2016 – Komisija je razočarana nad netransparentnostjo procesov, ki vplivajo na podaljšanje postopkov novelacije Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter s tem na uspešnost dela komisije in njen ugled.
Komisija za preprečevanje korupcije si že dalj časa aktivno prizadeva za spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), krovnega zakona za delo komisije, saj meni, da bi ji nova zakonodaja omogočila učinkovitejše delovanje. Potrebo po spremembah protikorupcijske zakonodaje v Sloveniji zaznavajo tudi mednarodne institucije, ki se pri tem osredotočajo predvsem na nerazumljivo dolgotrajnost postopkov sprejemanja nove zakonodaje. Še posebej velja izpostaviti Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki v okviru svojega ocenjevanja protikorupcijske ureditve ter po izdanih opozorilih Sloveniji, v naslednjem tednu od komisije pričakuje dodatna pojasnila na to temo.
Komisija s svojimi predstavniki v medresorski skupini tvorno sodeluje v postopkih sprejemanja novele ZIntPK, ki bi (po predhodnih časovnih zamikih) v skladu s programom vlade morala biti sprejeta do konca leta 2016. Na zaznano zamudo tekom procesa sprejemanja novele ZIntPK je zato naslovila prošnjo za pojasnilo tako na ministra Koprivnikarja, ki vodi resorno ministrstvo, kot tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Hkrati ju je opozorila, da je zavlačevanje s pripravo in sprejemom sprememb ZIntPK za komisijo škodljivo, a pojasnila v zadnjih dveh mesecih ni prejela.
V petek je tako presenetilo dejstvo, da naj bi na podlagi sprememb Zakona o državni upravi prišlo do prenosa pristojnosti za sistemsko preprečevanje korupcije z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za pravosodje (MP) in s tem tudi do prenosa pristojnosti za pripravo novele ZIntPK. Čeprav odločitve o delovnih področjih posameznih resornih ministrstev spadajo izključno v pristojnost vlade, komisija ne more mimo dejstva, da ta odločitev, ravno zaradi postopka novelacije ZIntPK, vpliva na delo komisije in njen ugled. Komisija ocenjuje, da bodo spremembe pripeljale do dodatnega podaljšanja postopka novelacije ZIntPK, kar ovira uspešno delovanje komisije. Obenem zaznano dogajanje postavlja komisijo v nezavidljiv položaj, saj je omenjeni razvoj dogodkov težko smiselno utemeljiti v mednarodnem okviru, če je v ospredju spreminjanje protikorupcijske zakonodaje. Ob tem komisija niti ne želi poudarjati presenetljivega dejstva, da o nameri o predvidenem prenosu pristojnosti za sistemsko preprečevanje korupcije uradno še ni bila obveščena.
Nadalje želimo opozoriti, da gre v primeru sprejemanja omenjene novele Zakona o državni upravi za še enega od zakonov, ki se sprejemajo po nujnem ali skrajšanem postopku, kar je kot izrazito problematiko izpostavljal že prejšnji senat komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Na to temo je komisija pod prejšnjim vodstvom 4. oktobra 2012 izdala sporočilo za javnost z naslovom »KPK se pridružuje opozorilom civilne družbe glede prekomerne uporabe nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkov in povezanega krčenja prostora javne ter strokovne razprave«.
Komisija želi ob tej priliki ponovno opozoriti, da ravno javna in strokovna razprava, ki ju te vrste postopki zaobidejo, predstavljata pomemben element urejanja medsebojnih odnosov med posamezniki, državo in pravnimi subjekti. Zato opozarja na možnost nesorazmernega vpliva parcialnih in netransparentnih interesov na oblikovanje slovenske zakonodaje ter poziva zakonodajno vejo oblasti, da prične prepoznavati pozitiven doprinos civilne družbe, stroke in ostalih javnosti, ki lahko bistveno prispevajo k boljšim zakonskim rešitvam, ter jim omogoči aktivno sodelovanje v zakonodajnih postopkih.
Onemogočanje vključitve civilne družbe, strokovnih in drugih javnosti v zakonodajne postopke pomeni tudi kršitev Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej), ki v okviru sprejemanja vsakega novega predpisa predvideva 30 dnevno javno razpravo. Kot navaja spletna stran Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS, je njihov števec kršitev ReNDej za obdobje trenutne vlade oziroma v obdobju od 18. septembra 2014 dalje zabeležil kar 62 odstotkov predpisov pri sprejemanju katerih ta zahteva ni bila upoštevana. Tako je bila v tem obdobju ReNDej kršena v 527 primerih od skupno 849 objavljenih predlogov predpisov. Pri tem še posebej preseneča podatek, da je delež kršitev ReNDej pri sprejemanju predlogov predpisov v primeru MP, ki ga vodi bivši predsednik komisije Goran Klemenčič, kar 94 odstoten oziroma je bila v času delovanja trenutne vlade ReNDej v primeru MP v celoti spoštovana le pri dveh od skupno 31 sprejetih predpisov.
Za konec opozarjamo, da netransparentno dogajanje vezano na delovanje komisije v zadnjem času ocenjujemo kot poskus poseganja v pristojnosti komisije brez našega vedenja ter se sprašujemo, če v omenjenem razvoju dogodkov lahko zaznavamo tudi zametke poseganja v samostojnost in neodvisnost komisije. Poudarjamo, da samostojnost in neodvisnost komisije predstavljata temelj učinkovitega delovanja na področju spodbujanja integritete in preprečevanja korupcije v Sloveniji in prizadevali si bomo, da ne postaneta le brezpredmeten zapis na papirju.