Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Supervolilno leto za zavezance za prijavo premoženjskega stanja posebno živahno
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) letos zaradi pomladanskih državnozborskih volitev beleži večje število prijav na področju premoženjskega stanja, po katerih so stari in novi zavezanci Komisiji poročali bodisi ob nastopu opravljanja funkcije, ob njenem prenehanju ali zgolj spremembi. Večje število prijav pričakujemo tudi v prihajajočem jesenskem volilnem času, ko se bodo odvijale tako lokalne kot predsedniške volitve. V pomoč zavezancem za prijavo premoženjskega stanja ob izpolnjevanju njihovih zakonskih obveznosti zato tokrat posebno pozornost VESTniKa namenjamo prav tej tematiki. Najpogostejše napake oziroma zmote so namreč lahko obvladljive, če se zavezanci s svojimi vprašanji pravočasno obrnejo na Komisijo in uredijo vse potrebno za izpolnitev prijave oziroma odjave premoženjskega stanja ali njegove spremembe.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Vsakokratne volitve v veliki meri posežejo v funkcije zavezancev za poročanje premoženjskega stanja. Te se lahko začnejo, prenehajo ali spremenijo ali pa se za nekatere zavezance kar nadaljujejo. Vse našteto vpliva na obveznosti poročanja zavezancev do Komisije. Prav zato želimo s tem prispevkom zavezance opozoriti, na kaj vse morajo biti pozorni pri poročanju premoženjskega stanja, da se izognejo morebitnim dvomom, napakam in drugim nevšečnostim med samo prijavo ter morebitni odgovornosti za prekršek zaradi kršitev dolžnosti. Predstavili bomo najpogostejše težave, s katerimi so se nekateri zavezanci soočali v preteklosti, kar bo v pomoč predvsem zavezancem na lokalnih volitvah. Dodatno lahko odgovore na morebitna vprašanja poiščete tudi v spletnem katalogu obveznosti funkcionarjev.
Med 1. 5. (torej po državnozborskih volitvah) in 8. 9. 2022 smo na Komisiji prejeli 651 zapisov zavezancev s področja premoženjskega stanja.
Nadzor nad premoženjskim stanjem kot sredstvo za krepitev integritete
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) zavezance za poročanje premoženjskega stanja natančno določa v prvem odstavku 41. člena. Nosilce javnih funkcij (npr. poslanci, župani, podžupani itd.) ZIntPK v drugem odstavku 41. člena zavezuje k pravilnemu, popolnemu in pravočasnemu poročanju o premoženjskem stanju ob začetku opravljanja funkcije oziroma dela, ob prenehanju opravljanja funkcije ali dela in še v roku enega leta po prenehanju funkcije. Dodatno ZIntPK v 43. členu določa še, da so zavezanci dolžni Komisiji prijaviti tudi spremembe v premoženjskem stanju med opravljanjem funkcije (kar zajema spremembe na področju osebnih podatkov in spremembe na področju premoženjskega stanja). Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je s tem eden od institutov Komisije, ki pripomore h krepitvi integritete in transparentnosti nosilcev javnih funkcij oziroma javnih nalog. Namen sistema poročanja premoženjskega stanja je namreč zaznati morebitno nesorazmerno povečanje premoženja oziroma pridobitev premoženja neznanega izvora v času opravljanja funkcije oziroma dela, do katerega bi lahko prišlo zaradi nezakonitega ravnanja zavezanca. S tem se vzpostavlja ta in krepita integriteta in transparentnost javne oblasti ter zaupanje javnosti vanjo.
Z istim namenom ZIntPK v 46. členu tudi določa, da se za določene zavezance podatki o spremembah premoženjskega stanja javno objavijo in so dostopni na naši spletni strani ves čas trajanja mandata zavezanca in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Na Komisiji podatke javno objavljamo najkasneje v roku 30 dni po prejeti prijavi spremembe premoženjskega stanja.
Javno se objavijo podatki poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega.
Komisija na področju premoženjskega stanja deluje predvsem nadzorstveno (z uvedbo rednih ali izrednih nadzorov) in preventivno, saj zavezancem svetuje in nudi pomoč pri izpolnjevanju obveznosti. Če zavezanci ne izpolnijo svojih zakonsko določenih obveznosti, pa zoper njih lahko uvede tudi prekrškovne postopke.
Prekrški fizičnih oseb so opredeljeni v 77. členu ZIntPK, kjer je v prvem odstavku določeno, da se z globo od 400 do 1.200 eurov kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZIntPK Komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju. Predpisana sankcija velja tudi, če posameznik v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena ZIntPK ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke in posameznik, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena ZIntPK Komisiji ne sporoči sprememb podatkov (prvi odstavek 77. člena ZIntPK).
Zaznane pogoste napake, ki se jim po lokalnih volitvah lahko izognete
Komisija je od začetka letošnjega leta do tega tedna prejela že 6150 prijav ali sprememb premoženjskega stanja zavezancev, kar je občutno več kot lansko leto, ko je v celem letu prejela 5553 zapisov. Glede na zaznane najpogostejše težave in napake pri obravnavi prijav premoženjskega stanja s strani zavezancev z državnozborskih volitev (poslanci, predsednik vlade, ministri ter državni sekretarji, generalni sekretar vlade in generalni sekretar državnega zbora itd.) v nadaljevanju podrobneje opisujemo različne pričakovane situacije, s katerimi se bodo lahko srečevali tudi zavezanci na prihajajočih lokalnih volitvah.
Jesenske lokalne volitve, kjer bomo volili župane (posledično spremembe podžupanov, direktorjev/tajnikov občinskih uprav in vodij organizacijskih enot), bodo prinesle novo, številčno skupino zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, ki bo imela v skladu z določbami ZIntPK določene njim nove obveznosti. Tako bodo osebe, ki bodo novo izvoljene, morale najpozneje v enem mesecu po začetku opravljanja funkcije Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa funkcije. Isto bo veljalo tudi za zavezance, ki jim bo na jesenskih volitvah funkcija prenehala, saj bodo morali najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan prenehanja funkcije in še eno leto po prenehanju. Zlasti na slednjo obveznost nekateri zavezanci pozabijo. Tretja skupina zavezancev bo s svojo funkcijo nadaljevala, tem ni treba Komisiji sporočiti ničesar.
ZIntPK v drugem odstavku 41. člena določa, kdaj mora zavezanec poročati premoženjsko stanje Komisiji. Zavezanec mora najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci Komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. V 43. členu na ZIntPK določa, kdaj zavezanec sporoča spremembe premoženjskega stanja, tako je v primeru sprememb podatkov o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, kot tudi v primeru, ko pride do sprememb njegovega premoženjskega stanja.
Zamudniki
Pri državnozborskih volitvah je Komisija zaznala, da je pri zavezancih prihajalo do zamud pri sporočanju premoženjskega stanja. Pogosto je bil razlog za to dejstvo, da nekateri zavezanci niso bili seznanjeni z načinom sporočanja.
Zavezanci so bili v preteklosti vešči poročanja premoženjskega stanja še v fizični obliki. Od 1. junija 2020 pa je o premoženjskem stanju možno poročati le z uporabo portala eUprava, za kar mora imeti zavezanec urejeno ustrezno kvalificirano digitalno potrdilo ali mobilno identiteto smsPASS.
Na Komisiji opažamo, da so nekateri zavezanci nazadnje oddali obrazec še pred letom 2020. Na primer župan, izvoljen na lokalnih volitvah leta 2018, je o svojem premoženjskem stanju poročal še z obrazcem, ki ga je natisnjenega v »fizični obliki« poslal na Komisijo. Ker so takšni zavezanci takrat zadnjič poročali o premoženjskem stanju, nekateri danes nimajo urejenega digitalnega potrdila, elektronskega podpisa ali mobilne identitete za uporabo elektronskih storitev, kot je eUprava.
Drugi primer z državnozborskih volitev, ki ga velja omeniti, je, da so nekateri zavezanci s prenehanjem funkcije tudi morali vrniti digitalno potrdilo organu, pri katerem so funkcijo opravljali. V obeh opisanih primerih se je tako dogajalo, da so si vse potrebno za poročanje na eUpravi posledično zavezanci urejali šele znotraj roka, ko bi že morali poročati premoženjsko stanje Komisiji, to je en mesec od nastopa ali prenehanja funkcije.
Nepravočasno poročanje premoženjskega stanja pomeni kršitev, ki lahko vodi v sankcijo, zato v izogib morebitnim kršitvam zavezancem svetujemo, da si predhodno uredijo kvalificirano digitalno potrdilo ali mobilno identiteto. S tem se bodo lahko pravočasno izpolnili svoje zakonske obveznosti.
Župan, ki ne bo ponovno izvoljen za opravljanje funkcije, bo po lokalnih volitvah moral Komisiji, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, poročati premoženjsko stanje v roku enega meseca po prenehanju funkcije, pred tem pa si v tem času urediti še kvalificirano digitalno potrdilo ali mobilno identiteto, če tega še nima.
Negotovosti ob spremembi funkcije
Zavezanci, ki tudi po volitvah ostanejo na funkcijah, ker so izvoljeni oziroma imenovani na iste ali druge funkcije, in so tako še naprej zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju, morajo ravnati skladno s 43. členom ZIntPK. V primeru, da zavezanec nadaljuje z isto funkcijo (ni bilo prekinitve oziroma je bila ta krajša od 30 dni), mu spremembe ni treba poročati Komisiji. Tak primer je na primer župan, ki je izvoljen za nov mandat.
Drugače velja v primeru, ko zavezanec nastopi drugo funkcijo. Če je, na primer, podžupan izvoljen za župana, je kot zavezanec dolžan Komisiji sporočiti spremembo funkcije v roku 30 dni po nastanku spremembe funkcije. Komisiji sporoči prenehanje funkcije podžupana in nastop funkcije župana, kar določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK. Podatek o funkciji oziroma delu, ki ga zavezanec opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, je namreč eden od osebnih podatkov, ki jih morajo zavezanci sporočiti kot spremembo osebnih podatkov v roku 30 dni od nastanka spremembe na podlagi prvega odstavka 43. člena ZIntPK.
Zavezanec v primeru spremembe funkcije, ko je prenehal opravljati eno funkcijo in takoj začel opravljati drugo, izpolni obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja, kjer zapiše prenehanje ene funkcije, na primer prenehanje funkcije podžupana z dnem 29. 11. 2022 in nastop nove funkcije župana z dnem 30. 11. 2022.
Vsaka sprememba premoženja ni predmet poročanja
Poleg sprememb glede opravljanja funkcije zavezanci Komisiji sporočajo tudi spremembe na področju premoženjskega stanja, kot so nakup premičnine, transakcije na računih in podobno. Treba pa je poudariti, da navedeno sporočanje sprememb velja le pri enotah premoženja, ki presegajo določeno vrednost 10.000 evrov. To pomeni, da je zavezanec dolžan prijaviti le spremembo tiste enote premoženja, katere vrednost se je povečala ali zmanjšala za več kot 10.000 evrov v enkratnem znesku. Navedeno ne velja za nepremičnine in pravice na njih ter za druge premoženjske pravice, o spremembi katerih pa je treba poročati ne glede na vrednost povečanja ali zmanjšanja premoženja.
Župan, ki bo, na primer, nadaljeval s svojo funkcijo tudi v novem mandatu po letošnjih lokalnih volitvah in si je v letošnjem letu kupil nov avto v vrednosti 20.000 evrov, bo Komisiji moral poročati spremembo v premoženjskem stanju do 31. januarja 2023 zaradi spremembe v letu 2022. Ker pa bo s svojo funkcijo župana nadaljeval, mu nadaljevanja mandata Komisiji ne bo treba sporočiti.
Podatki o premoženjskem stanju zavezanca se delijo na osebne podatke, ki jih določa ZIntPK v prvem odstavku 42. člena ZIntPK, v drugem odstavku pa določa podatke o premoženjskem stanju. Pri poročanju sprememb je razlika zakonski rok, ki ga ZIntPK določa v 43. členu. Zavezanec mora Komisiji sporočiti v roku 30 dni spremembo osebnih podatkov, ki zajemajo spremembo osebnega imena, podatke o funkciji ali delu, ki ga zavezanec opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, ter podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja. Ostale spremembe na področju sprememb v premoženjskem stanju mora zavezanec Komisiji sporoči najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Izpolnitev obveznosti preko e - obrazcev
Za izpolnitev vseh obveznosti, ki jih urejata 41. in 43. člen ZIntPK, so zavezancem na razpolago štirje elektronski obrazci. Trije so na voljo za izpolnitev obveznosti skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK. Prvi obrazec je za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob začetku funkcije ali dela, izpolnijo pa ga zavezanci, ki začnejo opravljati novo funkcijo, na primer novoizvoljeni župan. Drugi je obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela, ki je namenjen zavezancu, ki je prenehal opravljati funkcijo. Zavezanec mora Komisiji sporočiti celotno premoženjsko stanja na dan prenehanja funkcije. Tretji obrazec je obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju funkcije ali dela.
Sporočanju sprememb premoženjskega stanja je na podlagi prvega odstavka 43. člena ZIntPK namenjen četrti obrazec, ki ga izpolni zavezanec ob spremembi premoženjskega stanja ali ob spremembi osebnih podatkov.
Za oddajo kateregakoli obrazca mora zavezanec imeti digitalno potrdilo, s pomočjo katerega se osebni podatki zavezanca v sistemu eUprava v obrazec prenesejo samodejno. Zavezanec nato sam izpolni vse rubrike in pred oddajo obrazca tega tudi elektronsko podpiše. Zavezanec ob uspešni oddaji podpisanega obrazca prejme povratno sporočilo, kjer je navedena koda oddanega obrazca.
Obveznost organov, kjer zavezanci opravljajo funkcijo
Sprememba nosilcev funkcij vpliva tudi na organe ali organizacije javnega sektorja, pri katerih delujejo zavezanci. Ti so namreč Komisiji zavezani posredovati seznam zavezancev za prijavo premoženjskega stanja v 30 dneh po vsaki spremembi, kar določa peti odstavek 41. člena ZIntPK. Komisiji tako v 30 dneh sporočijo prenehanje mandata in nastop novega mandata, četudi ga opravlja npr. isti župan, podžupan ali direktor občinske uprave.
Za vsa vprašanja ali nejasnosti smo na Komisiji dosegljivi v času uradnih ur vsak torek in četrtek med 10. in 12. uro za vse zavezance, za organe ali organizacije javnega sektorja pa vse dni v tednu.
Zavezanci nas lahko kontaktirajo tako po telefonu – 01 400 57 10 ali preko anti.korupcijavkpk-rs.si.