Pod tip funkcije izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva” in kot podfunkcijo izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva”.

Pod tip funkcije izberite “poslovodna oseba” in kot podfunkcijo izberite “direktor druge osebe javnega prava”.

Pod tip funkcije izberite “član organa nadzora” in kot podfunkcijo izberite “član študentske organizacije”.

V eUpravi (https://e-uprava.gov.si/ ) poleg kvalificiranih digitalnih potrdil od 9. 5. 2018 dalje lahko uporabljate tudi prijavo s smsPASS (mobilna identiteta), ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s kratkim sporočilom SMS, omogoča elektronsko podpisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Za uporabo smsPASS potrebujete mobilno telefonsko številko in telefon, ki sprejema kratka sporočila ter napravo, povezano v splet (npr. računalnik, tablico, pametni telefon). Postopek aktivacije smsPASS pričnete na uporabniških straneh SI-PASS. Prednost uporabe smsPASS je v tem, da lahko oddate prijavo neodvisno od tega, kje se nahajate, pomembno je le to, da imate možnost dostopa do spleta. Dodatne informacije o prijavi s smsPASS in navodila za aktivacijo smsPASS dobite na povezavi:

https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/mobilna-identiteta/
https://www.si-trust.gov.si/sl/podpora-uporabnikom/navodila-in-napotki/pridobitev-in-aktivacija-smspass/

Oddaja obrazcev preko E-uprave je namenjena ravno odpravi birokratske ovire tako za zavezance kot komisijo. Obrazcev oddanih preko E-uprave se ne tiska.

Primer: OJN v letu 2019 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2019, zato ga je naročnik prijavil komisiji kot zavezanca na isti datum.
OJN je tako dolžan do 31. 1. 2020 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2019, na isti dan pa je dolžan tudi v celoti popisati svoje premoženjsko stanje in na koncu prijave tudi pravilno izpolniti datum na katerega se nanaša premoženjsko stanje, v konkretnem primeru 5. 6. 2019.

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti tako, da se za osebe, ki sodelujejo pri pripravi projektnega natečaja pod točko a) tega člena, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, njihovo sodelovanje pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem, stanju (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji), točka b), kjer gre za pripravo projektnega natečaja, ki ni del javnega naročila, pa ne, ker v takšnem postopku pripravljavci projekta ne sodelujejo kot osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

Lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejaven stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.

Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov.

Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem kriterijev, meril naročila) katerekoli vrste javnega naročila (vključno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih naročilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vključno z načelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izvedbo javnega naročila po oblikovanju kriterijev in meril ni dovoljeno (in bo pogosto predstavljalo napeljevanje h kaznivemu dejanju), ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in načeli predpisov o javnem naročanju in upravljanju s sredstvi javnega proračuna.

Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK). Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem, vključno s samoregulacijo zainteresiranega (stanovskega) združenja lobistov.

Za vpis v register se plača taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (po tarifni številki 1 in 3.1), ki trenutno znaša 22,60 EUR.

Lobist ima v zvezi s področji, za katere je registriral interes lobiranja, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti.

V javno dostopnem registru registriranih lobistov v Republiki Sloveniji so objavljeni le naslednji podatki:

• osebno ime lobista,
• naslov, kamor lobist želi prejemati obvestila in vabila,
• firma oziroma ime in sedež gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, ali interesne organizacije, če je lobist pri teh zaposlen,
• področja, glede katerih je registriral interes.

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Za konkretni primer je torej relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev med občino in njenim funkcionarjem ali njegovimi družinskimi člani dovoljeno, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se mora občinski svetnik, ki se je prijavil na občinski razpis, izločiti iz vseh faz postopka razpisa oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve.

Odgovor št. 06241-1/2015-49 z dne 28/04/2015

Komisija na podlagi vaših navedb ocenjuje, da takšne vrste »simboličnega prejema« spominske umetnine ne predstavlja prejetega darila v smislu določb ZIntPK, niti v primeru občine in tudi ne v primeru zavoda, saj v tem primeru ne moremo govoriti o »tipičnem« obdarovanju, kot ga regulira ZIntPK. Na podlagi navedenega zaključujemo, da darila ni potrebno vnesti v seznam prejetih daril.

Odgovor z dne 24. 3. 2017, št. 06271-1/2017-2

ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom oziroma funkcionarjem nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ (funkcionar) dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznih seznamov, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli povratnih informacij od funkcionarjev oziroma, da  funkcionarji niso prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel organ oziroma funkcionarji.

Dodajamo še, da se lahko v skladu s 7. alinejo 1. odstavka 77. člena ZIntPK z globo od 400 EUR do 1200 EUR kaznuje za prekršek funkcionar, ki v nasprotju z 31. členom tega zakona sprejetega darila in njegove vrednosti ne vpiše v seznam daril pri organu, v katerem opravlja svojo funkcijo. S tem v zvezi menimo, da bi bilo primerno, da občina vse funkcionarje na to tudi ustrezno opozori.

Odgovor z dne 13.6.2013 št. 06271-1/2013-25

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, kdo so funkcionarji skladno z ZIntPK. Javni zavod opravlja javno službo. Direktor javnega zavoda po ZIntPK ni funkcionar, zato po ZIntPK komisiji ni dolžan poročati o prejetih darilih, enako velja za druge zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev. Zanje veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali je javni zavod nosilec javnega pooblastila. Če je vaš zavod nosilec javnega pooblastila, za vas veljajo določbe ZIntPK v delu, ki zahteva, da komisiji poročate o darilih, ki jih je prejel zavod kot tak, se pravi o darilih, ki so dana zavodu kot instituciji in ne posameznim javnim uslužbencem ali poslovodnim osebam zavoda.
Iz vašega dopisa tudi ni razvidno, ali je bilo darilo dano zavodu ali konkretnemu javnemu uslužbencu. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Podrobneje ravnanje z darili urejata 3. In 7. člen Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev. Kot rečeno, teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na Ministrstvo za javno upravo.
– Komisija na podlagi zbranih podatkov, ki jih komisiji poročajo državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, pripravi javni katalog daril sprejetih v preteklem letu. ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznega seznama, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel zavod, in sicer pod pogojem, da je zavod nosilec javnega pooblastila.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-786)

Sporočamo vam, da 30. člen ZIntPK (ki je zamenjal ZPKor, ki ga omenjate v svojem dopisu) določa prepoved in omejitve sprejemanja daril za funkcionarje in njihove družinske člane, 34. člen ZIntPK pa določa omejitve in prepovedi sprejemanja daril za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, pa ZIntPK pravil oziroma prepovedi sprejemanja daril ne ureja.

(odgovor z dne 16.8.2011 št. 001-1/2011-713)

Sporočamo vam, da ZIntPK ureja prepoved in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje (to so skladno z 6. točko 4. člena ZIntPK poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in občinah, evropski poslanci, generalni sekretar vlade, drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije) ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil.
Za javne uslužbence je ureditev glede sprejemanja daril vsebovana v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Javni uslužbenec je torej dolžan pri sprejemu daril spoštovati ZJU in Uredbo ter določbe internih aktov delodajalca, če urejajo to materijo in je bil delavec z njimi ustrezno seznanjen.
Komisija za preprečevanje ni pristojna za presojo (ne)dovoljenosti sprejema darila učitelja, ki ima status javnega uslužbenca, saj so njene pristojnosti omejene na nadzor nad spoštovanjem določb ZIntPK, ki glede sprejemanja daril, kot pojasnjeno zgoraj, zavezuje le funkcionarje, ne pa tudi javnih uslužbencev.
Za tolmačenje in razlago ZJU je pristojno Ministrstvo za javno upravo, zato prosimo, da morebitna podrobnejša vprašanja v zvezi s tem naslovite na to ministrstvo.

(odgovor z dne 10.8.2011 št. 001-1/2011-702)

Komisija je pri svojem odgovoru izhajala iz določb ZIntPK in Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 53/2010 in spremembe 73/2010; v nadaljevanju: Pravilnik), ki še vedno velja. Omenjeni Pravilnik v prvem odstavku 6. člena določa, da način razpolaganja z darilom, ki je postalo last države, določi predstojnik organa, v katerem funkcionar, ki je sprejel darilo, opravlja funkcijo. To v praksi dejansko pomeni, da je predstojnik organa tisti, ki odloča, kako bo organ razpolagal z darili, glede na naravo daril in upoštevaje določbe drugih veljavnih predpisov, za razlago katerih pa komisija ni pristojna.
V luči opisanih okoliščin, da torej na UPRS ni primernih prostorov za hrambo ali razstavo daril, ter da bi darila izročili v last Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova, ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje in razstavlja premično in živo dediščino s področja zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja dalje, Komisija ocenjuje je da tovrstna izročitev daril v skladu z ZIntPK in Pravilnikom dopustna.
Hkrati bi vam svetovali, da pred prenosom daril v last muzeja sprejmete interni akt in v njem določite način ravnanja oziroma razpolaganja s protokolarnimi darili, vključno s kriteriji za izbor daril, ki ostanejo na UPRS oziroma ki jih boste izročili drugim (neprofitnim) državnim oziroma javnim institucijam. Predlagamo, da pri tem postopate na transparenten način, tako da darila izročite več javnim institucijam, v kolikor ne gre za zbirke, oziroma na način, da zainteresiranim institucijam ponudite možnost, da se javijo za sprejem daril, nato pa jih izročite instituciji/institucijam, izbranim na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Z izdajo navodila boste tudi poenotili postopke v zvezi z ravnanjem z darili, ki bodo postala last vašega organa, kar bo po oceni Komisije pripomoglo k transparentnosti delovanja vašega organa.

(odgovor z dne 22.2.2012 št. 06271/2012,8)

ZIntPK ureja prepovedi in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Za tolmačenje in razlago Zakona o javnih uslužbencih je pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo, zato prosimo, da vprašanje naslovite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 22.2.2011 št. 06271-1/2012,6)

Sporočamo vam, da morajo skladno s 30. in 34. členom ZIntPK evidenco daril voditi le državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pri katerih so zaposleni funkcionarji. Kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah.
Prvi odstavek 32. člena ZIntPK določa, da državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji do 31. marca tekočega leta. Za ostale zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev in jih torej ne zavezujejo določbe ZIntPK glede daril, pa veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih in Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z daril, ki ju je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-4)

Sporočamo vam, da določbe ZIntPK o prepovedi, omejitvah sprejemanja in poročanja prejetih daril zavezujejo funkcionarje, državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, pri čemer morajo funkcionarji o prejetih darilih poročati organu, pri katerem opravljajo funkcijo, organ pa Komisiji za preprečevanje korupcije.
32. člen ZIntPK določa, da državni organi in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji za preprečevanje korupcije do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Na seznam se vpisujejo darila, ki presegajo vrednost 25 evrov.
Opozarjamo tudi, da je po določbah ZIntPK treba voditi sezname daril, prejetih s strani občinskih funkcionarjev in tudi sezname daril, ki jih prejme občina kot organ, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti na seznam in Komisiji sporočiti tako darila, ki jih prejmejo občinski funkcionarji kot tudi darila, ki jih prejme občina kot organ.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-3)

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Vrtec je javno vzgojno izobraževalni zavod, ki izvaja javno službo. Iz določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in Zakona o vrtcih (ZVrt) izhaja, da vrtec ni nosilec javnega pooblastila zato tudi ni zavezanec za poročanje o prejetih darilih po ZIntPK, prav tako ni zavezanec ravnatelj vrtca, ker po ZIntPK nima statusa funkcionarja. Vrtec kot institucija in zaposleni v vrtcu, ki imajo status javnih uslužbencev so v zvezi s sprejemanjem daril dolžni upoštevati in se ravnati po določbah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo, zato vam svetujemo, da se za pojasnila o pravilih glede sprejemanja in evidentiranja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-965)

Po oceni komisije ob upoštevanju namena in ciljev ZIntPK za darilo v smislu ZIntPK ni mogoče šteti:
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je namenjen primarno službenim pogovorom ali dogovorom iz delovnega področja funkcionarja, ali navezovanju stikov, ki so primerni in potrebni za opravljanje funkcionarjevega dela oziroma funkcije;
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je organiziran kot družabni dogodek, če so takšni dogodki običajni v krogih oziroma sferi, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo; in
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, udeležbo na katerem funkcionarju zapovedujejo običaji, pravila obnašanja ali protokolarna pravila države, v kateri se dogodek odvija.
Kosilo, večerja, sprejem s pogostitvijo ipd. kot neopredmetena korist pa po oceni komisije dobi status darila skladno z ZIntPK takrat, ko je tudi dejansko zagotovljena oziroma dana kot darilo funkcionarju, ki je motivirano z že opravljenim ali s pričakovanim opravljenim delom, ki sodi v sklop njegove funkcije (npr. če funkcionarja, ki je v okviru opravljanja svojega dela zagotovil ali pomagal pri navezavi stikov gospodarskega subjekta s poslovnim partnerjem v tujini, predstavnik tega gospodarskega subjekta v zahvalo povabi na kosilo, se to kosilo oziroma podoben dogodek šteje za kosilo v smislu ZIntPK).
Ob upoštevanju navedenega torej ni mogoče na splošno odgovoriti na vprašanje, ali stroški v okviru reprezentance (npr. pogostitev funkcionarja) pomenijo darilo v smislu določb ZIntPK ali ne, ampak je to odvisno od okoliščin konkretnega primera.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-931)

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje prepovedi in omejitve sprejemanja daril in Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l. RS, št. 53/2010, 73/2010, v nadaljevanju Pravilnik), se uporabljajo za funkcionarje, državne organe, samoupravne lokalne skupnosti (občine) ter nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK, ki podrobneje določa, kdo so funkcionarji, med le-te šteje tudi funkcionarje v samoupravnih lokalnih skupnostih. Konkretno kateri so ti funkcionarji, pa izhaja iz Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 IN 51/2010), po katerem so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki. Za občinske funkcionarje glede sprejemanja daril veljajo določbe ZIntPK in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril; občino pa zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnosti voditi sezname daril in posredovanju kopij teh seznamov Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, Občina torej vodi in komisiji posreduje sezname daril, ki so jih prejeli občinski funkcionarji in občina kot organ.
Za ostale zaposlene v občini, ki imajo po Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) položaj javnega uslužbenca, pa glede omejitev in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril veljajo določbe ZJU in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l RS, št. 58/2003). Razlaga oziroma tolmačenje teh predpisov ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se za morebitna ustrezna pojasnila o pravilih glede sprejemanja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Poudarjamo pa, da seznama daril, ki so jih dobili javni uslužbenci, komisiji ni potrebno posredovati.

(odgovor z dne 5.10.2011 št. 001-1/2011-810)

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Zaposleni Agencije Y nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje: ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato se je za ustrezna pojasnila potrebno obrneti na pristojno ministrstvo.
Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije (oziroma plačane kotizacije) ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za brezplačno sodelovanje zaposlenih agencije na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bodo zaposleni agencije slušatelji na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija, menimo, da ni moč govoriti ne o sprejemanju nedovoljenih darilih niti o nasprotju interesov, poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziroma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki (bi) se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 15.05.2013 št. 06271-1/2013-21

Institut omejitev poslovanja, ki je urejen v 35. in 36. členu ZIntPK, se nanaša na poslovanje funkcionarja (neposredno ali posredno) z javnim sektorjem preko subjektov zasebnega prava. Gre torej za omejitve poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju, in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja ali s svojim več kot pet odstotnim lastniškim, upravljavskim ali ustanoviteljskim deležem. Tovrstno poslovanje sistemsko ni primerno in po naravi predstavlja visoko korupcijsko tveganje.
Za konkreten primer je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev oziroma posel, sklenjen na podlagi postopka, ki ne pomeni javnega naročanja ali katerekoli oblike javno–zasebnega partnerstva, med občino in njenim funkcionarjem dovoljen, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla.
V konkretnem primeru gre za dodelitev sredstev za delo (svečana sklenitev zlate poroke), ki je županova protokolarna obveznost, ki mu jo nalaga Pravilnik občine, zaradi česar funkcionar na strani organa, pri katerem opravlja funkcijo, nima niti formalnega, niti neformalnega vpliva na odločanje o sklenitvi posla oziroma dodelitvi sredstev. Sklepanje tovrstnih pogodb med županom in občino je dovoljeno, komisija pa kljub temu, da v konkretnem primeru ni izkazanih okoliščin, ki bi dajale videz prepletanja zasebnega interesa z opravljanjem javnih nalog, poziva k doslednemu spoštovanju določb o izogibanju nasprotju interesov. Predvsem opozarjamo na to, da v primeru, ko se sklepa pogodba z županom, ta ne more nastopati kot podpisnik na strani naročnika in na strani izvajalca (se pravi dejansko podpisati pogodbe sam s seboj), ampak mora pogodbo v imenu občine podpisati druga pooblaščena oseba.
Sklepno pa komisija izraža začudenje nad tem, da občina funkcionarjem priznava nagrade za storitve, kakšno je protokolarano izvajanje zlatih porok. Po oceni komisije gre za častno dejavnost, ki pritiče sami funkciji župana in bi jo slednji moral opravljati v sklopu svoje funkcije in ne za posebno oz. dodatno plačilo. V zvezi s tem komisija priporoča, da pristojni občinski organi razmislijo o ustrezni spremembi Pravilnika.

(odgovor z dne 3.7.2012 št. 06241-1/2012-201)

Komisija na vaša vprašanja, ki so splošna in iz katerih ni razviden niti položaj osebe niti subjekt, v katerem oseba opravlja delo in izvaja javne razpise, ne more podati natančnega odgovora, zato bo odgovor zgolj načelne narave.
V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju (direktor oz. tajnik občinske uprave) veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za primere, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom (mož/žena) kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status občinskega funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 28.2.2012, pod št. 06241-1/2012-93)

Komisija uvodoma ugotavlja, da z vidika določb ZIntPK ni ovire, da kot član občinskega sveta in hkrati kot član upravnega odbora zadruge A z navedeno zadrugo sklenete pogodbo o prevzemu tržne dejavnosti, pri čemer je potrebno spoštovati določbe Zakona o zadrugah kot tudi pravila zadruge. Komisija vam v nadaljevanju odgovora pojasnjuje določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja in nasprotju interesov, ki ste jih dolžni spoštovati kot občinski funkcionar po sklenitvi pogodbe o prevzemu tržne dejavnosti od zadruge A.
Omejitve poslovanja določa 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci po tretjem odstavku 35. člena pa ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
V primeru, da prevzamete od zadruge izvajanje tržne dejavnosti oziroma njihove trgovine in izvajate trgovsko dejavnost, kot član občinskega sveta lahko nastopi v smislu prvega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in vami v vlogi občinskega svetnika kot fizične osebe ali med občino in poslovnim subjektom, v katerem ste poslovodja/zakoniti zastopnik ali udeleženi z več kot pet odstotnim deležem v ustanoviteljskih pravicah, kapitalu oziroma upravljanju, če ta subjekt vstopa v poslovni odnos z občino oziroma sodeluje v postopku javnega naročanja, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali dodelitve koncesije, v katerih je naročnik občina. V navedenih primerih je med občino in poslovnim subjektom, ki ga vodite (bivšo zadružno trgovino) podana absolutna prepoved poslovanja, ki ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V primeru dodelitve občinskih sredstev subvencij ali drugih državnih pomoči zadrugi A oziroma sofinanciranja dejavnosti zadruge, v kateri ste član upravnega odbora in katere soustanoviteljica je občina in ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, prepoved poslovanja ne velja, pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se kot občinski svetnik izločite iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla, ki bi bil sicer ničen.
Poleg navedenih določb o omejitvi poslovanja vas komisija opozarja tudi na nasprotje interesov, do katerega lahko pride v primeru odločanja občinskega sveta, katerega član ste, o odtujitvi oziroma prenosu trgovinske dejavnosti na subjekt (kmetijsko gospodarstvo), s katerim ste poslovno povezani.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji (člani občinskega sveta) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb, ste se kot uradna oseba v primeru, ko bo o prenosu trgovske dejavnosti iz zadruge A na vas ali na vaš poslovni subjekt odločal občinski svet, katerega član ste, v izogib nastanku nasprotja interesov, dolžni izločiti iz vseh faz postopka predlaganja, glasovanja in odločanja o izločitvi dejavnosti iz zadruge in prevzemu te dejavnosti oziroma prenosu na kmetijo, katere nosilec ste.

(odgovor z dne 27.2.2012, pod. št. 06241-1/2012-90)

Komisija je pri presoji vašega vprašanja izhajala iz določil ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije ter iz vsebine javnega razpisa.
Omejitve oziroma prepoved poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije urejata 35. in 36. člen ZIntPK. 35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
36. člen ZIntPK, ki ureja začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije, v drugem odstavku določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedene določbe 36. člena izhaja enoletna prepoved poslovanja organa s poslovnim subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb udeležen v več kot 5% pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Določba izrecno ne navaja vrste postopkov, za katere velja prepoved poslovanja organa s poslovnim subjektom funkcionarja še eno leto po prenehanju funkcije funkcionarja, pač pa omenja le »poslovanje«. Glede na določbo tretjega odstavka 35. člena, po kateri za postopke, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, omejitve ne veljajo, če se funkcionar izloči iz vseh odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, velja po mnenju komisije zaradi sorazmernosti in uravnoteženosti ukrepa absolutna prepoved poslovanja iz drugega odstavka 36. člena le za postopke, določene v prvem odstavku 35. člena, in sicer za postopke javnega naročanja blaga, storitev ali gradenj, postopke sklepanja javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij in podeljevanje posebnih ali izključnih pravic; medtem ko je za druge načine pridobivanja sredstev treba tudi v sklopu drugega odstavka 36. člena smiselno uporabiti ureditev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Postopek dodelitve sredstev pomoči ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij v smislu prvega odstavka 35. člena, za katere velja absolutna prepoved poslovanja, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena in po katerem velja za funkcionarja dolžnost izogibanja nasprotju interesov in izločitve iz vseh faz postopka dodeljevanja sredstev.
Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in tretjega odstavka 35. člena ter drugega odstavka 36. člena ZIntPK, je postopek dodelitve sredstev organa podjetju A, v katerem je bivši funkcionar preko drugih pravnih oseb udeležen z več kot 5% ustanoviteljskim deležem, po mnenju komisije dopusten pod pogojem, da je bil bivši funkcionar v času, ko je bil na funkciji, izločen iz vseh faz priprave, odločanja in tudi vplivanja na oblikovanje razpisa, hkrati pa tudi ni nikakor (formalno ali neformalno) vplival na sklenitev in izvedbo postopka oziroma dodelitev sredstev družbi, v kateri je posredno lastniško udeležen.

(odgovor z dne 24.2.2012, pod št. 06241-1/2012- 86)

Komisija je vaše vprašanje presojala z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom delniške družbe, katere solastnica je občina, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom direktorja delniške družbe, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor delniške družbe.
V zvezi s sklepanjem poslov med občino in delniško družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, je potrebno upoštevati določbe o omejitvah poslovanja, ki jih ZIntPK ureja v 35. členu. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Iz določb prvega odstavka 35. člena izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom (delniško družbo), v katerem je občinski funkcionar naročnika poslovodja oziroma zakoniti zastopnik, kar pomeni, da občina na področju javnih naročil, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, ne sme poslovati z delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, kar pomeni, da tudi pogodb v zvezi s tem ne sme sklepati. Pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami iz 35. člena, so po sedmem odstavku , nične.
Prepoved poslovanje med občino in delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, delni lastnik pa je občina, ne velja le v primerih iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, ko gre za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, to je, ko ne gre za nabavo blaga, opravljanje storitev ali gradenj, podeljevanje koncesij ali izvajanja javno-zasebnega partnerstva. ( n.pr., ko gre za povečanje delniškega kapitala) vendar le pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora občinski svetnik v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na d.d., katerega direktor je, izločati iz obravnave in glasovanje o vseh zadevah.

(odgovor z dne 23.2.2012, pod št. 06241-1/2012,84)

ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih zakonskih določb je razvidno, da je podana omejitev oziroma prepoved poslovanja v primerih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom, v katerem je funkcionar organa oziroma naročnika poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah,upravljanju ali kapitalu, kot tudi med naročnikom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Ob upoštevanju navedenih določb, je podana omejitev poslovanja le v primeru iz drugega odstavka 35. člena in sicer, ko vstopate v poslovni odnos z občino, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika kot fizična oseba ali samostojni podjetnik ali vstopa v poslovni odnos z občino vaš družinski član s tem, da občini dobavljate blago, opravljate zanjo storitve ali gradnje, kar pomeni, da v navedenem primeru ne smete poslovati z občino, medtem ko poslovanje med občino in delniško družbo, v kateri imate manj kot 5% delež in v kateri ste predsednik nadzornega odbora, ne štejete pa med člane poslovodstva niti ne opravljate nalog zakonitega zastopnika, v smislu prvega odstavka 35. člena, ni omejeno.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod št. 06241-1/2012,77)

Če predsednik uprave podjetja A (ki je hkrati podžupan občine) ni z več kot 5% neposredno ali posredno preko podjetja A lastniško udeležen v podjetju B (ki je v 100%-ni lasti podjetja A), omejitev poslovanja med občino in podjetjem B ni, ampak te obstajajo le v razmerju med občino in podjetjem A. Kljub temu, da omejitev poslovanja do podjetja B ni, pa opozarjamo, da ureditve iz ZIntPK ni dovoljeno zaobiti na način, da bi občina s podjetjem B sklenila posel, ki bi ga dejansko izvedlo podjetje A, s katerim občina zaradi omejitev iz 35. člena ZIntPK sicer ne sme poslovati.
Omejitve poslovanja se presojajo v razmerju med organom/organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v konkretnem primeru občina) in drugim subjektom (tudi javni zavodom), če je v tem subjektu kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali več kot 5% ni lastnik deleža udeležen občinski funkcionar (občinski svetnik) ali njegov družinski član. Posredujemo vam odgovor, v katerem izhajamo iz predpostavke, da gre za razmerje, ko je direktor javnega zavoda občinski svetnik občine, ki je ustanoviteljica javnega zavoda.
Kot že pojasnjeno, omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med občino kot naročnikom in javnim zavodom nad poslovanjem katerega ima občina nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju Komisije poslovanje med občino in javnim zavodom ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic temu subjektu, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev. Omejitev poslovanja med občino in javnim zavodom v tem primeru torej ni pod pogojem, da se občinski funkcionar, ki je hkrati poslovodja zavoda, v svojstvu občinskega funkcionarja dosledno izloči iz odločanja o dodeljevanju sredstev občine temu zavodu.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod št. 06241-1/2012,71)

Pri odgovoru izhajamo iz predpostavke, da ima GRC status javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik, ki je hkrati direktor GRC, opravlja svojo funkcijo.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med občino kot naročnikom in javnim zavodom nad poslovanjem katerega ima občina nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju Komisije poslovanje med občino in javnim zavodom ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic temu subjektu, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev.
V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in Gasilskim reševalnim centrom (v nadaljevanju: GRC), katerega direktor oziroma zastopnik je član občinskega sveta ne velja za pridobitev sredstev za opravljanje nalog iz varstva pri delu in požarne varnosti pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se občinski svetnik izloči iz vseh faz odločanja in sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.
Ob upoštevanju navedenih določb, se je po mnenju Komisije direktor Gasilskega reševalnega centra, ki je tudi član občinskega sveta, dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodelitvi sredstev za izvajanje nalog požarne varnosti GRC kot tudi iz glasovanja o občinskem proračunu v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev GRC, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 17.2.2012, pod št. 06241-1/2012,69)

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodeljevanja državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.
V vašem primeru, ko kandidira za pridobitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja oziroma državne pomoči občinski funkcionar (član občinskega sveta), se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK ta funkcionar dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov in se dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev državne pomoči samemu sebi. Nespoštovanje določb 35. člena ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 17.2.2012, pod št. 06241-1/2012,68)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami v ZIntPK ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobiti subvencije v kmetijstvu, sofinanciranje obresti pri najetih kreditih in pomoč ob rojstvu otroka, ob pogoju, da so dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem, se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 16.2.2012, pod št. 06241-1/2012-63)

Komisija je vaša vprašanja presojala le z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nasprotje interesov in omejitve poslovanja. Uvodoma poudarjamo, da je komisija pristojna le za razlago določb ZIntPK. Ker ta zakon ne ureja vprašanj glede imenovanja članov svetov javnih zavodov, na ta del vaših vprašanj ne moremo odgovoriti.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interesov uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Iz navedenega je razvidno, da se nasprotje interesov v smislu določb ZIntPK ugotavlja le za uradne osebe. Za člane razpisne komisije, ki imajo status uradne osebe (so javni uslužbenci, funkcionarji ipd..), velja pravilo38. člena ZIntPK, po katerem mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, prenehati z delom oziroma se izločiti iz vseh faz postopka v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Izhajajoč iz navedenih določb ZIntPK, Komisija meni, da:
Kljub temu, da ga predpisi k temu izrecno ne zavezujejo, se je po oceni Komisije predsednik razpisne komisije za dodeljevanje občinskih sredstev športnim društvom, ki nima statusa uradne osebe ZIntPK, v primerih, ko se znajde v dvojni vlogi – kot član razpisne komisije in kot član (tajnik) društva, ki kandidira za pridobitev občinskih sredstev, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev športnim društvom v delu, ki se nanaša na društvo, katerega tajnik je. Tako ravnanje je primerno in potrebno zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi.
V primeru, da so zaposleni v občinski upravi le člani upravnega odbora društva, ki prejema sredstva iz občinskega proračuna in ne sodelujejo v postopkih dodeljevanja sredstev, niti niso člani razpisnih komisij za dodeljevanje sredstev, po oceni Komisije niso podane okoliščine, ki bi privedle do nasprotja interesov, zaradi česar lahko to društvo pridobiva sredstva iz občinskega proračuna pod enakimi pogoji, kot ostala društva oziroma organizacije.
V primeru, ko je predsednik društva, ki pridobiva sredstva iz javnih razpisov občine, župan občine, se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja iz 35. člena ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru, da se javni razpis nanaša na izvedbo javnega naročila (nabava blaga, storitev ali gradenj), ki bi ga izvajalo društvo, katerega predsednik oziroma zastopnik je župan, je podana prepoved poslovanja med občino in tem društvom, kar pomeni, da v tem primeru občina ne sme sklepati takšnih poslov. V primeru pa, da društvo pridobiva na javnem razpisu sredstva občinskega proračuna za opravljanje dejavnosti, pa prepoved poslovanja med občino in društvom ne velja pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se župan dosledno izloči iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Iz navedenega izhaja, da se je župan občine pri dodelitvi sredstev društvu, katerega zastopnik je, dolžan izločiti iz vseh faz postopka dodeljevanja sredstev temu društvu, tako iz predlaganja, glasovanja kot tudi iz podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev temu društvu in sicer kot zastopnik občine in kot zastopnik društva.
Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh Komisije.
V primeru, ko je v okviru društva za organizacijo dogodka zadolžen organizacijski odbor, katerega član je župan, dogodek pa financira občina, lahko pride do nasprotja interesov. Župan se je kot uradna oseba v izogib nastanku nasprotja interesov dolžan izločiti iz postopka dodelitve občinskih sredstev za ta dogodek oziroma temu društvu, in sicer na način in v obsegu, kot je pojasnjen v prejšnji točki.
V zvezi s petim vprašanjem lahko zgolj na splošni ravni zapišemo, da se mora v primeru imenovanja družinskih članov posameznika v katerikoli organ, ta posameznik zaradi dolžnega izogibanja nasprotju interesov izločiti iz vseh faz odločanja o tem imenovanju, četudi je imenovanje dovoljeno. Kar se tiče (ne)dovoljenosti imenovanja kot takega, pa gre za teme, ki jih ZIntPK ne ureja, zato na vprašanja, povezana z imenovanjem posameznih oseb v svet javnih zavodov, ne moremo odgovoriti. Predlagamo, da se s temi vprašanji obrnete na ministrstva, pristojna za delovanje posameznega javnega zavoda.

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,58)

Vaša vprašanja se nanašajo predvsem na dva instituta ZIntPK, in sicer na omejitve poslovanja (35. člen ZIntPK) ter nezdružljivost funkcije z opravljanjem drugih dejavnosti ter članstvom v organih pravnih oseb (27. člen). Razsežnosti obeh institutov so podrobneje razložene v priloženih sistemskih pojasnilih, ki sta dostopni tudi na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (dalje komisija); na tem mestu pa ureditev povzemamo zgolj na kratko.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (podjetjem), v katerem je udeležen funkcionar ali njegov družinski član oziroma prepoved poslovanja med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Skladno s tem členom občina v primeru, da boste izvoljeni za župana, s podjetjem, v katerem imate več kot 5% delež vi sami ali kdo od vaših družinskih članov, ne bo smela sklepati poslov v obliki naročanja blaga, storitev ali gradenj in tudi ne vstopiti v katerokoli obliko javno-zasebnega partnerstva. Kar se tiče drugih načinov pridobivanja sredstev (npr. občinske subvencije), pa jih bo občina »vašemu« podjetju lahko dodelila pod pogojem, da sami o tem ne boste odločali oziroma se boste kot župan izločili iz vseh faz odločanja o tem ter se vzdržali tudi vsakršnega (formalnega ali neformalnega) vplivanja na odločitev o dodelitvi sredstev vašemu podjetju. Posebej poudarjamo, da ta izjema ne velja za poslovanje, ki pomeni naročanje blaga, storitev ali gradenj. Posli, sklenjeni v nasprotju s 35. členom ZIntPK so nični, odgovorni osebi občine, ki je sklenila tak posel, pa grozi globa od 400 do 4000 evrov.
Kar se tiče (ne)združljivosti županske funkcije, je ta odvisna od tega, ali se ta funkcija izvaja poklicno ali nepoklicno. Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa,da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Če boste na nadomestnih volitvah izvoljeni in boste funkcijo župana opravljali poklicno, torej ne boste mogli hkrati opravljati tudi funkcije predsednika območno obrtne podjetniške zbornice, kar pomeni, da boste morali v skladu z prvim odstavkom 28. člena ZIntPK v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma potrditvi mandata prenehati opravljati funkcijo predsednika območne obrtno podjetniške zbornice. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja, nadzora ali zastopanja velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s temi subjekti ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz AJPES, območna obrtna podjetniška zbornica ni ustanovljena oziroma financirana s strani občine, iz česar izhaja, da bi lahko kot nepoklicni župan ostali predsednik območne obrtne podjetniške zbornice.
Glede združljivosti funkcije župana s funkcijo člana Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu pa vam sporočamo, da te materije ne ureja ZIntPK, ampak Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Zgolj informativno navajamo izpis 37.b člena tega zakona; za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pristojna za tolmačenje ZLS.

(odgovor z dne 14.2.2012, pod št. 06241-1/2012, 57)

Omejitev poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med MO kot naročnikom in javnimi podjetji, nad poslovanjem katerih ima MO nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju komisije poslovanje med občino in navedenimi gospodarskimi subjekti ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic tem gospodarskim subjektom, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev.
Izhajajoč iz navedenega, med MO in zgoraj navedenimi subjekti, ki so v večinski ali izključni lasti MO in katerih zastopniki teh subjektov so občinski funkcionarji, omejitve poslovanja skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK po mnenju komisije niso podane pod pogojem, da se člani mestnega sveta, ki so direktorji navedenih poslovnih subjektov, izločijo iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega direktorji so (če ima ta poslovni subjekt samostojno proračunsko postavko).

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,56)

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko presojamo zgolj skladnost ravnanja ali ureditve z določbami ZIntPK, ne pa tudi s predpisi iz drugih področij. Iz vprašanja sklepamo, da gre za zavod, ki ima status javnega zavoda, njegova ustanoviteljica pa je Občina x in da se vprašanje nanaša na institut omejitev poslovanja po ZIntPK. Občinska svetnica Občine x je hkrati lastnica turistične agencije, s katero posluje javni zavod.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami pogodbe za opravljanje dejavnosti, ki jo imate sklenjeno s turistično agencijo katere lastnica je občinska svetnica ni mogoče presojati po ZIntPK, z vidika omejitev poslovanja. Določbe 35. člena ZIntPK urejajo oziroma prepovedujejo neposredna razmerja med organom (v vašem primeru občino) in funkcionarjem (v vašem primeru občinsko svetnico) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga opisujete je poslovno razmerje vzpostavljeno med javnim zavodom in turistično agencijo, katere lastnica je občinska svetnica ni pa vzpostavljeno med Občino x v kateri svetnica opravlja svojo funkcijo in subjektom, katerega lastnica je ta občinska svetnica, zato omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana, kar pomeni, da javni zavod lahko posluje s turistično agencijo brez omejitev določenih v ZIntPK.

(odgovor z dne 10.2.2012, pod št. 06241-1/2012,53)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb o nasprotju interesov in upoštevala dejstvo, da imate kot občinska svetnica status funkcionarja skladno z ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje in funkcionarjem (ali njegovim družinskim članom) kot fizično osebo.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK komisija meni, da dejstvo, da kot samostojna kulturna delavka sodelujete kot gostja pri izvajanju projektov, ki ga vodi javni zavod, pri vas kot članici mestnega občinskega sveta še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov lahko nastane v primeru, ko kot članica mestnega sveta občine sodelujete ali odločate na občinskem svetu v postopkih dodelitve sredstev Zavodu, ki je nosilec projektov in s katerim sodelujete pri različnih projektih. Nasprotja interesov ste se dolžni izogniti tako, da se pri sprejemanju občinskega proračuna ali rebalansa proračuna izločite iz vseh faz postopka dodeljevanja proračunskih sredstev za izvedbo projektov, tako iz obravnave kot glasovanja o občinskem proračunu ali rebalansu proračuna v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev Zavodu.

(odgovor z dne 9.2.2012, pod št. 06241-1/2012-49)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb prepoved poslovanja med občino in družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, v celoti velja za postopke naročil blaga, storitev in gradenj ter za vse oblike javno-zasebnega partnerstva; ne veljajo pa omejitve za drugačne načine pridobivanja sredstev, ki je v večinski lasti občine pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar (občinski svetnik) dosledno izloči iz vseh faz odločanja o financiranju te družbe iz sredstev občinskega proračuna, če se o proračunski postavki proračuna odloča ločeno.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod št. 06241-1/2012-41)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek dodeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb ZIntPK izhaja, da velja prepoved poslovanja naročnika z vsemi subjekti, ne glede na statusno organiziranost (društvo, zadrugo, zavod, gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika, kmetijsko gospodarstvo ipd.), če obstaja katero od alternativno določenih razmerij iz prvega odstavka 35. člena (torej, če je funkcionar naročnika ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik subjekta ali če je v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu).
Ob upoštevanju navedenega, ste dolžni skladno s petim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji posredovati seznam vseh subjektov, vključno tudi društev, v katerih so občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so udeleženi v več kot 5% pri upravljanju, kapitalu ali ustanoviteljskih pravicah. V obrazcu za sporočanje seznamov subjektov so vsi ti subjekti zajeti z enotnim nazivom »poslovni subjekt,« ker bi bil sicer obrazec nepregleden.

(odgovor z dne 30.1.2012, pod št. 06241-1/2012-26)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so med občino in subjektom (podjetjem), v katerem je funkcionar te občine ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu prepovedani vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov, ki pomenijo javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij ali podeljevanje posebnih in izključnih pravic med. Nadalje tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena (torej za postopke oziroma posle, ki ne pomenijo javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov in da funkcionar torej na noben način ne sodeluje pri odločanju o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan.
V skladu z navedenim občina ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj ter sklepati javno-zasebnega partnerstva vas podjetjem, v katerem ima vaš oče več kot pet odstotni delež oziroma je v njemu deležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik. Dejstvo, da že več let ni prejel dobička od tega podjetja, je pri tem irelevantno. Ostali načini pridobivanja sredstev (npr. subvencije) pa so dovoljene pod pogojem, da se vaš oče v celoti izloči iz odločanja občine o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan in se vzdrži vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.
Določbe o omejitvah poslovanja se nanašajo tudi na družinske člane funkcionarja. 7. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, da so družinski člani funkcionarja zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Tudi v primeru, da bi vaš oče svoj delež prenesel na vas oziroma na drugega družinskega člana v smislu 7. točke 4. člena ZIntPK, bi bila podana prepoved poslovanja med občino in tem podjetjem.
Komisija pa ni pristojna za razlago vprašanj o zamrznitvi oziroma začasnemu zaupanju deleža komu drugemu, ker to ni vsebina, ki jo ureja ZIntPK. To tematiko oziroma ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah, zato se za razlago v tem delu prosimo obrnite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-18)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev oziroma posel, sklenjen na podlagi postopka, ki ne pomeni javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva,med občino in njenim funkcionarjem dovoljen, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri odločitvi občine o tem, ali mu bo podelila denarno nagrado oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi nagrade njemu samemu.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-17)

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja le med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa ali njegov družinski član poslovodja ali zakoniti zastopnik ali udeležen z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb 35. člena ZIntPK za podjetje družinskega člana (brata) občinskega svetnika, ki sklene pogodbo o izvajanju javnega naročila z javnim zavodom, omejitve poslovanja ne veljajo, saj je omejitev poslovanja podana le med občino in poslovnim subjektom, v katerem ima brat člana občinskega sveta ustanovitveni delež oziroma je njen zastopnik. Ob tem pa opozarjamo, da so dovoljene le redne oblike poslovanja, ki so povezane z dejavnostjo javnega zavoda; ni pa dovoljeno zaobiti določb ZIntPK o omejitvah poslovanja na način, da bi podjetje funkcionarjevega družinskega člana z javnim podjetjem sklenilo pogodbo, po kateri bi storitve dejansko opravljalo za občino (in ne za javno podjetje, ki bi bilo v tem primeru torej le posrednik oz. formalni nosilec posla, dejansko pa bi poslovala subjekta, med katerima je poslovanje prepovedano).

(odgovor z dne 4.1.2012 št. 001-1/2011-1000)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Med družinske člane štejejo po 7. točki 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
Ob upoštevanju navedenih določb velja v primeru, ko v postopkih javnega naročanja (naročanja blaga, storitev ali gradenj) nastopa poslovni subjekt, v katerem je družinski član oziroma brat podžupana občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, naročnik pa je občina, v kateri opravlja podžupan svojo funkcijo, podana omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik v postopkih javnega naročanja ne sme poslovati s poslovnim subjektom, v katerem je brat podžupana te občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima po sedmem odstavku istega člena za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
Opozarjamo pa, da je pri tem potrebno paziti tudi na čas, ko so bile sklenjene pogodbe. Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010), so namreč po prehodni določbi 83. člena tega zakona ostale v veljavi do izteka pogodbenega roka (ZPKor, ki je veljal pred ZIntPK, je imel precej milejšo ureditev glede omejitev poslovanja).

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-992)

ZIntPK v 35. členu določa omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in funkcionarjem ali poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V vašem primeru, ko bi občina sklenila pogodbo o gradbenem nadzoru z družbo, v kateri je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni v njem udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, pa omejite poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo javnega naročila oziroma posla med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom X d.o.o., pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-989)

35. člen v prvem in drugem odstavku ureja omejitve poslovanja pri nabavi blaga, storitev in gradenj, javno-zasebnem partnerstvu ali koncesijah oziroma podelitvi posebnih ali izključnih pravic med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, kot tudi med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom kot fizično osebo, po tretjem odstavku pa ni podane prepovedi poslovanja pri pridobivanju drugih sredstev, kot so sredstva subvencij, če se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.
Ob upoštevanju vaše navedbe, da oseba, ki kandidira za pridobitev subvencije, ni član občinskega sveta, je le predsednik sveta krajevne skupnosti, omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK ne veljajo (ta ureditev se nanaša na funkcionarje, kar predsednik sveta krajevne skupnosti ni). To pomeni, da član delovnega telesa občinskega sveta, ki je hkrati predsednik krajevne skupnosti, ni pa občinski funkcionar, po mnenju komisije lahko pridobi občinska proračunska sredstva iz naslova subvencij, pri čemer pa se mora ta oseba izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz sodelovanja in odločanja v postopku dodeljevanja sredstev kmetijske subvencije pred delovnim telesom občinskega sveta, katerega član je.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-980)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ oziroma organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz veh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodelitve sredstev oziroma finančne pomoči v primeru naravnih oziroma elementarnih nesreč ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK.
V vašem primeru, ko gre za dodelitev občinske finančne pomoči županu ali poslovnemu subjektu, katerega solastnik je župan, se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK župan dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov. To stori tako, da se dosledno izloči iz vseh faz predlaganja in odločanja, pa tudi podpisovanja dokumentov o dodelitvi sredstev občinske pomoči njemu ali poslovnemu subjektu, ki je v njegovi solasti. O dodelitvi pomoči temu subjektu mora torej v celoti odločiti nekdo drug (npr. podžupan), župan pa na to odločitev ne sme (formalno ali neformalno) vplivati. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-979)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje zemljišča, na katerem se nahajajo parkirni prostori ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Prodaja nepremičnin se izvaja na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) in ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Je pa potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V primeru posla, ki ga navajate, se bo ustvaril najmanj videz, da so županovi zasebni interesi vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, zato se mora župan kot zakoniti zastopnik občine izločiti kot udeleženec oziroma podpisnik pogodbe med občino in solastniki večstanovanjskega objekta, med katerimi je tudi njegova soproga, in za izvedbo tega posla v celoti pooblastiti drugo osebo (npr. podžupana). Prav tako se mora župan vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe med občino in njegovo soprogo v konkretnem primeru.

(odgovor z dne 20.11.2011 št. 001-1/2011-978)

Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

Interesne organizacije so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združenja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

Po 35. členu ZIntPK, ki ureja področje omejitev poslovanja, je prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanju koncesij in javno-zasebnega partnerstva podana med naročnikom in subjektom, v katerem je funkcionar naročnika ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani, ter tudi za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe.
Kdo so funkcionarji, je določeno v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno s to določbo in ob upoštevanju Zakona o lokalni samoupravi so občinski funkcionarji župan, podžupan in člani občinskega sveta, občinski uradniki pa v to kategorijo ne sodijo. Ker uradnik, ki je redno zaposlen na občini, nima statusa občinskega funkcionarja, zanj torej ne veljajo določbe ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja, pač pa omejitve poslovanja oziroma opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov zanj kot za uradnika ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU). Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:

»100. člen (opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)
(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 15.12.2012 št. 001-1/2011-962)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je v odgovoru, ki vam ga je posredovala dne 1.12.2011 in se nanaša na izvajanje gradbenega nadzora nad občinsko investicijo, v kateri kot investitor nastopa občina, poudarila, da je podana omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK v primeru, ko član občinskega sveta opravlja nadzor nad občinsko investicijo kot fizična oseba, kot samostojni podjetnik ali v imenu poslovnega subjekta, v katerem je udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V primeru, ki ga izpostavljate in navajate v svojem dopisu, da je občina sklenila pogodbo o izvajanju nadzora s poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je zaposlen član občinskega sveta, pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-960)

ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 108/09, v nadaljevanju ZGO) v 30. členu določa, da lahko opravlja gradbeni nadzor v imenu investitorja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje. Po 34. členu ZGO lahko nastopa na trgu kot nadzornik samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Drugi odstavek 75. člena ZGO pa določa, da se šteje, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu.
Glede na navedeno v vašem primeru, ko bi član občinskega sveta želel izvajati gradbeni nadzor, ki šteje med javna naročila storitev s področju gradenj, investitor pa je občina, v kateri opravlja ta funkcionar (član občinskega sveta) svojo funkcijo, velja prepoved poslovanja v smislu 35. člena. To pomeni, da občina kot naročnik po zakonu o javnem naročanju in kot investitor gradbene investicije ne sme sklepati pogodb o izvajanju gradbenega nadzora oziroma poslovati s članom občinskega sveta kot fizično osebo, niti kot samostojnim podjetnikom, pa tudi ne s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen član občinskega sveta kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-940)

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
– Po 7. točki 4. člena ZIntPK so družinski člani zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
ZIntPK navaja med družinskimi člani poleg oseb, ki so medsebojno sorodstveno povezane, tudi osebe, ki živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Zakon je opredelil krog družinskih članov, ki so v določenem sorodstvenem ali ekonomskem razmerju do osebe, ki ima po določbah ZIntPK določene obveznosti oziroma prepoved poslovanja. Izhajajoč iz definicije družinskih članov po 7. točki 4. člena ZIntPK štejejo v vsakem primeru med družinske člane sorodstveno povezane osebe (zakonec, otroci,posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre) ne glede na to, ali živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali izven njega.
V zvezi z vprašanjem, ali se omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK nanašajo tudi na sestro funkcionarja, ki s funkcionarjem ne živi v skupnem gospodinjstvu, je odgovor pozitiven. V takem primeru veljajo določbe 35. člena o omejitvah poslovanja.
V vašem primeru, ko opravljate funkcijo župana, vaša sestra pa je predsednica društva, ki je prejelo iz občinskega proračuna sredstva za delovanje društva (ta sredstva sodijo med druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena), ne veljajo omejitve poslovanja pod pogojem, da se kot župan izločite iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev društvu, vključno s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev.
– Sofinanciranje izgradnje prizidka k turističnemu domu, v katerem bo dvorana in muzejska dejavnost društva bi po opisu primera lahko predstavljalo sklepanje javno-zasebnega partnerstva, za katero je po prvem odstavku 35. člena podana prepoved poslovanja med občino in subjektom (društvom), v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja po 2. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, ZJZP) razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture, ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih ali drugih javnih služb ali dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih ali javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Glede na navedeno, je občina dolžna presoditi, ali ima financiranje izgradnje turističnega doma značaj javno-zasebnega partnerstva. V takem primeru je podana absolutna prepoved sofinanciranja v izgradnjo doma društva, katerega zakoniti zastopnik je občinski svetnik, kar pomeni, da občina ne sme sofinancirati gradnje doma turističnega društva.
V primeru pa, da niso podani elementi javno-zasebnega partnerstva oziroma sofinanciranje občine v projekt izgradnje društva ne predstavlja sklepanja javno-zasebnega partnerstva, temveč gre za druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, omejitev poslovanja ni podana pod pogojem, da se občinski svetnik, ki je zakoniti zastopnik društva iz vseh postopkov oziroma faz predlaganja in odločanja občinskega sveta o dodelitvi sredstev temu društvu. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
– V primeru postopka dodelitve sredstev za delovanje turističnega društva, v katerem je aktivno sodeloval pri točkovanju in izboru ponudnikov njegov predsednik, ki je tudi član občinskega sveta, to društvo pa je bilo predlagano v izbor ponudnikov, so nastopile okoliščine, ki so povzročile pri članu občinskega sveta nasprotje interesov v smislu 12. točke 4. člena ZIntPK. Skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK bi se občinski svetnik v navedenem primeru moral izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka dodeljevanja sredstev društvu, ki ga zastopa, vključno s sodelovanjem v postopku točkovanja vlog in predlaganja v izbor ponudnikov. V navedenem primeru so bile kršene določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, ki imajo za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju delovanja turističnega društva, vas opozarjamo, da bo pogodba, sklenjena v opisanih okoliščinah zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, postala v smislu sedmega odstavka 35. člena, nična. Da bi se izognili ničnosti posla, vam svetujemo, da celotni postopek obravnave, točkovanja in predlaganja vlog ponudnikov v izbor financiranja ponovite, pri čemer se je član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik turističnega društva, dolžan izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev za delovanje društva.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-928)

Drugi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Prepoved ne velja za subjekte, v katerih je bivši funkcionar poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, je pa potrebno biti pozoren v vašem primeru na omejitev iz prvega odstavka 36. člena ZIntPK, ki določa, da bivši funkcionar še dve leti po prenehanju funkcije ne sme nastopati kot predstavnik poslovnega subjekta (zakoniti ali statutarni zastopnik ali pooblaščenec), ki z organom, pri katerem je opravljal svojo funkcijo ima ali vzpostavlja poslovne stike. Občina torej lahko posluje z javnim zavodom, katerega direktor je bivši funkcionar občine, pod pogojem, da kot predstavnik poslovnega subjekta v tem konkretnem primeru ne nastopa bivši funkcionar občine, temveč druga oseba (na podlagi statuta poslovnega subjekta ali pooblastila).
Četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK velja tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Za ožje dele občine, ki niso samostojne pravne osebe, posle kot naročnik sklepa občina, zato se omejitve poslovanja vzpostavijo v razmerju med občino in subjektom, s katerim je občinski funkcionar ali njegov družinski član povezan.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 902)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Ker gre v primeru geodetskih storitev za javno naročilo, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ne sme poslovati s podjemom, katerega nosilec je sin občinskega svetnika, enaka prepoved velja za poslovanje v primeru, ko bi sin občinskega svetnika nastopal kot fizična oseba. Pri tem opozarjamo tudi na sedmi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 901)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev in gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja javnih koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po četrtem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK velja prepoved poslovanja za člane krajevne skupnosti, ki imajo lastno pravno subjektiviteto pod pogojem, da je član krajevne skupnosti tudi občinski funkcionar ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Izhajajoč iz navedenega, po mnenju komisije v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali član občinskega sveta) omejitve poslovanja ne veljajo.
V vašem primeru predsednik krajevne skupnosti, pod pogojem, da ni hkrati občinski funkcionar, po mnenju Komisije lahko sklene pogodbo o delu za vzdrževalna dela s krajevno skupnostjo, pri čemer se je dolžan izogibati nastanku nasprotja interesov tako, da se izloči iz vseh faz odločanja na svetu krajevne skupnosti kot tudi iz podpisa pogodbe v imenu krajevne skupnosti.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-894)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz določb 35. člena ZIntPK izhaja prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, podeljevanju koncesij, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podelitvi posebnih ali izključnih pravic med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v njem z več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Zakup strani v časopisu po oceni komisije v celoti ali delno predstavlja naročilo storitve s področja oglaševanja in tiska, za katerega v smislu prvega odstavka 35. člena ZIntPK velja prepoved oziroma omejitve poslovanja.
Upoštevajoč določbe prvega in drugega odstavka 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko nastopa v postopku javnega naročanja poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen z več kot petimi odstotki pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, ali nastopa član občinskega sveta kot samostojni podjetnik oziroma kot fizična oseba, naročnik pa je občina, v kateri opravlja član občinskega sveta svojo funkcijo, torej podana omejitev oziroma prepoved poslovanja. Občina torej kot naročnik ne sme skleniti posla za zakup oglasnega prostora v časopisu s poslovnim subjektom v lasti člana občinskega sveta ali z občinskim svetnikom kot samostojnim podjetnikom oziroma fizično osebo.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-892)

V zvezi z omejitvijo poslovanja 35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju navedenih omejitev poslovanja, nastopi v smislu prvega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zadrugo, ki jo zastopa predsednik, ki je hkrati župan občine, v primeru, ko zadruga sodeluje v postopku javnega naročanja, pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva, pri podeljevanju posebnih ali izključnih pravic ali pri dodelitve koncesije. V navedenih primerih je med občino in zadrugo podana absolutna prepoved poslovanja, kršitev te prepovedi pa ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V primeru dodelitve občinskih sredstev, subvencij, dodelitve državne pomoči ali pri drugih načinih podeljevanja sredstev zadrugi, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, prepoved poslovanja ne velja, pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenega sledi, da se je župan občine v primeru, ko občina dodeljuje proračunska sredstva zadrugi za njeno delovanje, kot n.pr. subvencije, državne pomoči in druga sredstva iz naslovov, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, občine dolžan skladno z drugim odstavkom 35. člena dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev tej zadrugi, vključno s postopkom obravnave tistega dela občinskega proračuna, v katerem je predvidena dodelitev proračunskih sredstev za zadrugo (če se proračun sprejema po ločenih postavkah). Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-884)

ZIntPK vsebuje določbe v zvezi z omejitvami poslovanja organov ali organizacij javnega sektorja, ki so zavezani postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (kamor v konkretnem sodi tudi občina, v kateri občinski svetnik opravlja svojo funkcijo) v razmerju do funkcionarjev te občine (župan, podžupan, občinski svetnik) oz. njihovih družinskih članov.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovani določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična. Občinski svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-843)

35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (v vašem primeru občino) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. S to določbo so torej urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga navajate, je poslovno razmerje vzpostavljeno med podjetjem, ki je v občinski lasti, in soprogo (bodočega) občinskega svetnika. Glede na zgoraj povedano to pomeni, da omejitev poslovanja ni (nastopile pa bodo v razmerju med občino in podjetjem soproge občinskega svetnika). Občinski svet torej lahko imenuje predlaganega kandidata za člana občinskega sveta, njegova žena pa lahko opravlja posle na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetjem v občinski lasti.
Je pa potrebno pri tem paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora novi občinski svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na občinsko podjetje, s katerim ima ženin podjem sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-815)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnine oziroma uskladitve zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja gre za pogodbo, s katero se nadomesti drugo pogodbo, ki je bila bodisi izgubljena ali uničena, in torej ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ni ovir za sklenitev pogodbe.
Kljub temu pa je potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določena v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe na strani občine in se izločiti iz morebitne obravnave te pogodbe na občinskem svetu, priporočljivo pa je tudi, da ne nastopa kot podpisnik te pogodbe na strani podjetja.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-806)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem komisija posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Ker gre v primeru naročanja pisarniškega materiala za javno naročilo, ki se izvaja preko naročilnic, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK torej ne sme poslovati s podjetjem, katerega zastopnik je občinski svetnik iste občine. Posli, izvedeni v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, so nični.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-803)

Edini relevanten institut, ki ga v zvezi z vašim vprašanjem ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije so omejitve poslovanja. Komisija vam torej ne more podati stališča o tem, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov za asfaltni priključek, ki ste ga zgradili z lastnimi sredstvi, zakonsko čista, temveč vam lahko podamo le splošno pojasnilo v zvezi z omejitvami poslovanja med občino, v kateri opravljate svojo funkcijo, in vami oz. vašo ženo. Za razlago oziroma stališče o preostalih vidikih zakonitosti tovrstnega povračila vam svetujemo, da se obrnete na Računsko sodišče Republike Slovenije.
Kot župan občine ste dolžni upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Pod pogojem, da bi bila tovrstna povrnitev stroškov zakonita, ne gre za absolutno prepoved poslovanja, ampak za pogojno dovoljeno poslovanje, ki je določeno v tretjem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki ne pomeni javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij, podeljevanja posebnih ali izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom dovoljeni, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se morate kot župan v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina odobrila delno povračilo stroškov vam in vaši soprogi, in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi sredstev.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011-778)

Komisija ugotavlja, da se za postopke v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem, ne uporabljajo določbe ZIntPK, temveč določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, v nadaljevanju: Uredba), za razlago katerih Komisija ni pristojna.
V zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem vam komisija lahko le svetuje, da spoštujete določila ZSPDSLS in Uredbe, ki določata način in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Skladno z določbami 11. člena ZSPDSLS in 6. člena Uredbe je občinski svet pred oddajo poslovnega prostora v najem dolžan sprejeti načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem, ki zajema podatke o identifikacijski oznaki nepremičnine, predvideni metodi oddaje v najem, predvideni mesečni najemnini in obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem. Četudi opredelitev dejavnosti v poslovnem prostoru ni obvezna sestavina načrta, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se o tem opredeli tudi občinski svet, kar pa ne pomeni, da občina ne sme zbirati idej občanov o dejavnosti, ki bi se opravljala v poslovnem prostoru, namenjenem za oddajo v najem. V primeru, da bo občina določila dejavnost na podlagi katere od prejetih idej, mora biti v nadaljnjem postopku oddaje poslovnega prostora v najem pozorna na dosledno spoštovanje zakonodaje, vključno z načelom enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku, ki ga določa 6. člen ZSPDSLS (na to je treba paziti že pri oblikovanju razpisnih pogojev oziroma meril, ki ne smejo biti prilagojena zgolj enemu samemu ponudniku). Nespoštovanje določb ZSPDSLS in Uredbe pri upravljanju s stvarnim premoženjem občine bi pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, ki je eden od elementov korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK v prvi točki 4. člena, ko določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

(odgovor z dne 25.8.2011 št. 001-1/2011-742)

Sporočamo vam, da prepoved poslovanja v skladu s 36. členom po prenehanju funkcije funkcionarja ne velja za funkcionarja ali njegovega družinskega člana, kot fizično osebo, ampak le za subjekte v katerih je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Med subjekte, s katerimi velja prepoved poslovanja, sodi tudi s.p., katerega nosilec je bivši funkcionar, saj statusna oblika samostojnega podjetnika sodi med poslovne subjekte, namenjene pridobivanju dohodka na trgu. Samostojni podjetnik je sicer fizična oseba, vendar ima njegov podjem značilnosti samostojnega poslovnega subjekta, zato se uvršča med subjekte, s katerimi veljajo prepoved oziroma omejitve poslovanja.

(odgovor z dne 24.8.2011 št. 001-1/2011-736)

Sporočamo vam, da absolutna prepoved oziroma omejitev poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10. 000 evrov za blago in storitve ter 20. 000 evrov za gradnje, saj Zakon o javnem naročanju tudi ta naročila smiselno opredeljuje in poimenuje kot »javna naročila«.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-697)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino, kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopa član nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člen ZIntPK, niso podane. Glede na to, da za člane oziroma predsednika nadzornega odbora občine ne veljajo omejitve poslovanja, predsednik nadzornega odbora kot samostojni podjetnik lahko posluje preko javnih naročil z občino.
Pri tem pa opozarjamo, da za predsednika in člane nadzornega odbora kot uradne osebe veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora predsednik dosledno izločiti iz vseh postopkov in razprav v nadzornem odboru, v katerih se kakorkoli pojavlja njegov poslovni subjekt, posebej še, če nadzorni odbor uvede postopek nadzora nad porabo proračunskih sredstev pri izvajanju javnega naročila, za katerega je kandidiral oziroma pri katerem je sodeloval poslovni subjekt predsednika nadzornega odbora, saj bi v takem primeru nastale okoliščine, v katerih bi se najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-696)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom (pravno osebo), v kateri je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Četrti odstavek 83. člena ZIntPK določa, da so pogodbe, ki so jih naročniki sklenili pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo ne glede na določbe prvega odstavka 35. člena v veljavi do izteka pogodbenega roka. Če na dan uveljavitve tega zakona poteka postopek javnega naročila, v katerem je udeležen ponudnik, s katerim naročnik v skladu s prvim in drugim odstavkom 35. člena ne sme poslovati, mora ponudnik v roku petih dni po uveljavitvi tega zakona umakniti svojo ponudbo.
Ob upoštevanju določbe 83. člena ZIntPK, po kateri pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 5.6.2010, ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, komisija meni, da sklenitev aneksa, ki bi podaljšal veljavnost pogodbe, sklenjene med občino in družbo X d.o.o., ni dopustna, saj bi to bilo v nasprotju s 83. in 35. členom ZIntPK . Pri tem opozarjamo še na sedmi odstavek 35. člena, ki določa, da so pogodba in druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Kar se tiče sklenitve pogodbe oziroma aneksa z javnim podjetjem kot upravljavcem v občini, pa v tem primeru omejitev poslovanja ni, saj 35. člen ZIntPK določa omejitve oziroma prepoved poslovanja le med občino in izvajalcem storitev, pri katerem občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo, kar pomeni, da je sklenitev pogodbe oziroma aneksa med družbo X d.o.o. in javnim podjetjem dopustna.
Glede prijave premoženjskega stanja v svojstvu občinskega svetnika niste zavezaznec za prijavo premoženja, bi pa to postali, če bi kot občinski svetnik (ali na kakšni drugi podlagi) kakorkoli sodelovali pri izvedbi javnega naročila, če vrednost naročila presega 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje. Tretji odstavek 41. člena ZIntPK določa, da morajo osebe odgovorne za javna naročila, komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, ki presega navedene zneske. Po četrtem odstavku se sporočanje podatkov o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka tega člena izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Ob tem bi opozarjamo še na določbo petega odstavka 41. člena, ki določa, da organi, kjer so zaposleni zavezanci, in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredujejo sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi.
Ob upoštevanju navedenih določb ste torej v primeru, da vas naročnik (občina) imenuje v komisijo za oddajo javnega naročila ali vas določi kot osebo, ki odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma naročniku predlaga izbor ponudnika, dolžni komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta, če ste v preteklem letu sodelovali vsaj v enem postopku javnega naročanja, pri katerem je vrednost naročila presegla 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje.

(odgovor z dne 4.8.2011 št. 001-1/2011 – 685)

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki prepoveduje poslovanje med organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva s funkcionarjem, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali z njegovim družinskim članom. Prepoved velja za poslovanje organa s funkcionarjem kot fizično osebo, kot samostojnim podjetnikom ali s subjektom (pravno osebo), v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Glede na to, da je občinski svetnik po izrecni določbi Zakona o lokalni samoupravi funkcionar, občina, v kateri opravlja svetniško funkcijo, pri njem torej ne sme naročati blaga, storitev in gradenj, niti mu podeliti koncesije ali katere od izključnih ali posebnih pravic ali vstopiti z njim v katero drugo obliko javno-zasebnega partnerstva.

(odgovor z dne 8.1.2011 št. 001-1/2011-680)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora občine.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj (postopek javnega naročanja), podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, pa po ZLS ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopajo družinski člani člana nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člena ZIntPK. Ker za osebi B in C ne veljajo omejitve poslovanja, njuni podjetji lahko poslujeta preko javnih naročil z občino.
Opozarjamo pa, da v tem primeru za člana nadzornega odbora občine kot uradno osebo veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh postopkov ali razprav znotraj nadzornega odbora, v katerih bi se kakorkoli pojavljala podjetja, povezana z njegovimi družinskimi člani, saj bi se v takem primeru najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-666)

35. člen ZIntPK-A, ki je stopil v veljavo 23.4.2011, je v petem odstavku določil, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov.
Ob upoštevanju navedenih določb je funkcionar vsako spremembo glede poslovnega subjekta dolžan sporočiti organu, v katerem opravlja svojo funkcijo, organ pa spremembo seznama posreduje Komisiji.
Glede omejitev poslovanja pa vas komisija opozarja na 36. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. V drugem odstavku 36. člen ZIntPK pa je določeno, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru prenehanja mandata člana občinskega sveta spremembo podatkov o poslovnih subjektih, ki so povezani z bivšim funkcionarjem, dolžna komisiji sporočiti občina, pri čemer pa poudarjamo, da mora njegov poslovni subjekt glede na 36. člen ZIntPK tako na seznamu občine o omejitvah poslovanja, kot tudi na seznamu Komisije ostati še eno leto po prenehanju funkcije člana občinskega sveta.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-665)

Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma o spremembi subjektov.
V primeru, da funkcionar v nasprotju z določbo petega odstavka 35. člena organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi so on ali njegovi družinski člani povezani, stori po 77. členu ZIntPK prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 EUR. To velja za funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po uveljavitvi novele ZIntPK-B, torej po 4.6.2011.
Funkcionarji, ki so bili na dan uveljavitve novele ZIntPK-B že na funkciji, so skladno z 32. členom te novele dolžni organu, v katerem opravljajo funkcijo, sporočiti podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona (ta rok je iztekel 4.7.2011). Prekrškovna sankcija za kršitev te določbe ni predvidena.
Ob upoštevanju navedenih določb vam svetujemo, da tiste funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po 4.6.2011, ponovno pozovete k predložitvi predpisanih podatkov o subjektih, s katerimi so povezani oni ali njihovi družinski člani, ter jih seznanite s prekrškovnimi sankcijami oziroma globo, ki jim grozi po 77. členu ZIntPK, če svoje obveznosti ne izpolnijo. Če tudi po dodatnem pozivu tega ne bodo storili, sporočite seznam teh funkcionarjev Komisiji, ki bo kot pristojen prekrškovni organ zoper kršitelje uvedla postopke o prekršku.
Kar se tiče funkcionarjev, ki so nastopili funkcijo pred 4.6.2011 in vam nočejo sporočiti podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, pa seznam teh funkcionarjev prosimo pošljite komisiji. Preverili bomo, ali so ti funkcionarji pred spremembo 35. člena ZIntPK komisiji skladno z zakonom poslali kakšne podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja in ukrepali glede na ugotovitve.

(odgovor z dne 18.7.2011 št. 001-1/2011-657)

Sporočamo vam, da v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadalje peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov. Komisija seznam subjektov iz prvega stavka tega odstavka mesečno objavlja na svoji spletni strani.
V skladu z navedenimi zakonskimi določbami morate torej kot občinski svetnik – funkcionar organu (občini), pri katerem opravljate svojo funkcijo sporočiti naslednje podatke:
– svoje ime in priimek,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravljate,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana (brez osebnih podatkov družinskih članov) v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta.
Glede na vaše navedbe lahko z gotovostjo trdimo, da nastopijo omejitve oziroma prepoved poslovanja v primeru društva, katerega predsednik (in s tem zakoniti zastopnik) ste; za druge subjekte, ki jih navajate v vašem dopisu, pa v skladu s 35. členom ZIntPK ne veljajo omejitve oziroma prepoved poslovanja v razmerju do organa, pri katerem opravljate funkcijo, če ne vi sami, ne vaša soproga ali drug družinski član v njih ni udeležen na način, določen v 35. členu ZIntPK. Omejitve poslovanja s posameznim subjektom bi nastopile, če bi bili vi npr. (tudi) zakoniti zastopnik družbe B, če bi bila vaša soproga direktorica (poslovodja) v gospodarski družbi D v lasti občine ali javnega zavoda E (zgolj članstvo v nadzornem svetu ne ustvarja omejitev poslovanja; upamo pa, da ste se kot mestni svetnik izločili iz vseh faz odločanja o imenovanju vaše soproge za predsednico nadzornega sveta javnega zavoda – to namreč zahtevajo pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov).

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-650)

Sporočamo vam, da so »družinski člani« skladno s sedmo točko 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Družinskih članov po ZIntPK torej ni mogoče razlagati oziroma ožiti samo na tiste posameznike, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu, saj je določba zakona, ki opredeljuje pojem družinskih članov, napisana jasno in ne pušča dvoma o tem, da med družinske člane spadajo tudi posamezniki (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre), ki s funkcionarjem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. To pomeni, da je pridobitev teh podatkov zakonska dolžnost posameznega funkcionarja, zato vam svetujemo, da v konkretnem primeru (glede na okoliščine, ki jih navajate) sporočite oziroma sugerirate funkcionarjem, da naj pozovejo svoje družinske člane, da jim sporočijo podatke, potrebne za izvrševanje 35. člena ZIntPK.
V primeru, da funkcionar nikakor ne more priti do podatkov o udeležbi svojih družinskih članov v subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja oziroma prepoved poslovanja po ZIntPK, je po oceni komisije primerno, da funkcionar o tem organu, pri katerem opravlja funkcijo, poda izjavo v pisni obliki in pri tem pojasni tudi, na kakšen način je želel pridobiti podatke (na primer s pisnim pozivom družinskemu članu, ki živi v tujini, na katerega pa ni bilo odgovora). Te izjave naj se hranijo pri organu, ki mora biti pozoren na primere, ko bi želel v poslovno razmerje z njim stopiti subjekt, ki je zelo verjetno povezan z družinskim članom funkcionarja, za katerega slednji sicer ni mogel posredovati podatkov. Kljub priporočeni dodatni previdnosti organa pa je v takih primerih odgovornost za morebitno poslovanje v nasprotju s 35. členom ZIntPK na funkcionarju.
77. člen ZIntPK, ki v osmi alineji določa, da se funkcionarja, ki organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegovi družinski član povezan na način iz prvega odstavka 35. člena, kaznuje za prekršek z globo od 400 – 1200 EUR. Komisija bo kot pristojen prekrškovni organ v primeru uvedbe postopka za ta prekršek v prvi vrsti presojala (ne)opravičljivost razlogov, zaradi katerih funkcionar svojemu organu ni posredoval podatkov o določenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, zato je koristno, da funkcionar pisno izjavo o tem, da ni mogel pridobiti podatkov od določenega družinskega člana, podkrepi z dokazi, ki bodo izkazovali njegove aktivnosti v smeri pridobitve podatkov in razlog(e), zakaj so bile te aktivnosti neuspešne.
V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa vam sporočamo, da je postopek javnega naročanja splošen izraz, ki zajema vse vrste in oblike javnega naročanja izvedene na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011– v nadaljevanju ZJN-2) ter predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Posebej poudarjamo, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20. 000 evrov brez DDV za blago in storitve in 40. 000 evrov brez DDV za gradnje. ZJN-2 ta naročila v petem odstavku 24. člena izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (za ta javna naročila se sicer uporablja le določbe 105.a in 107. člena ZJN-2). To pomeni, da je tudi pri teh naročilih potrebno postopati po določenih pravilih in izvesti (vsaj) postopek njihovega vpisa v evidenco. Glede na navedeno absolutna prepoved poslovanja v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK velja tudi v primerih, ko gre za javna naročila, za katera morajo naročniki voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila v skladu z ZJN -2 in kadar gre za javna naročila pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-644)

Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK občina ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, razen v primerih, ko je bila pogodba o opravljanju storitev sklenjena med občino in sinom podžupana pred nastopom funkcije podžupana ali pred uveljavitvijo ZIntPK, to je pred 5.6.2010. V teh primerih pogodba velja do izteka pogodbenega roka. V nasprotnem primeru je v smislu sedmega odstavka 35. člena ZIntPK takšna pogodba ali druga oblika pridobivanja sredstev, nična.
ZIntPK določa tudi prekrškovne sankcije za ravnanja, ki so v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena ZIntPK in so opredeljena kot prekršek, za katerega je predpisana globa od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo organa ali organizacije javnega sektorja ali ožjega dela občine. V konkretnem primeru to pomeni, da odgovorna oseba občine, ki sklene pogodbo o izvajanju javnih naročil s funkcionarjem občine ali njegovim družinskim članom v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena, stori prekršek in se jo kaznuje z globo v višini od 400 do 4.000 evrov. Za izvajanje določb tega zakona je pristojna komisija, ki prekrškovni postopek uvede po uradni dolžnosti.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-640)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Izvajanje postopka javnega naročila, ki bi ga za naročnika izvajala odvetniška družba, sodijo po mnenju Komisije med pravne storitve, ki v smislu 9. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010 in 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) štejejo med javna naročila storitev in so zajeta v Seznamu storitev B, ki se skladno z 2. odstavkom 20. člena ZJN-2 oddajajo po pravilih ZJN-2.
Glede na navedeno, velja v primeru, ko želi odvetniška družba funkcionarjevega sina izvajati javno naročilo v zvezi z vodenjem postopka javnega naročanja, absolutna prepoved poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da organ oziroma naročnik po Zakonu o javnem naročanju ne sme naročati storitev oziroma poslovati s sinom svojega funkcionarja kot fizično osebo, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin funkcionarja kot poslovodja ali zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-630)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Po šestem odstavku 35. člena omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Po sedmem odstavku so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, katerih predmet so naročila blaga, storitev ali gradnje, med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Upoštevajoč navedene določbe 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko podžupan oziroma njegov sin nastopa v postopkih javnega naročanja in opravlja storitve za občino kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik in tudi kot udeleženec v pravnem subjektu z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah,upravljanju ali kapitalu, podana absolutna omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik in plačnik storitev ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V primeru, da je bila pogodba o opravljanju storitev med občino in sinom podžupana sklenjena pred nastopom funkcije podžupana, ostane skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZIntPK v veljavi do izteka pogodbenega roka.

(odgovor z dne 7.7.2011 št. 001-1/2011-618)

Sporočamo vam, da na podlagi 35. člena ZIntPK subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v skladu s spremenjenim 35. členom ZIntPK ne poročate več Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija), kot ste to urejali v preteklih obdobjih, ampak morate subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja sporočiti organu, pri katerem opravljate funkcijo (torej Državnemu zboru in občini, v kateri opravljate funkcijo svetnika). Organu morate sporočiti podatke o vseh subjektih, v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) udeleženi kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik in v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Dejstvo, ali je subjekt poslovno aktiven ali ne, z vidika 35. člena ZIntPK ni pomembno, ampak je odločilna formalno-pravna povezanost funkcionarja ali njegovega družinskega člana s subjektom, ki je vpisan v ustrezen register in na podlagi tega poslovno sposoben. Organu morate torej sporočiti tudi podatke o trenutno mirujočem (ampak registriranem) poslovnem subjektu, če je ta subjekt povezan z vami ali vašimi družinskimi člani na katerega od zgoraj navedenih načinov.
Vse prejete podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, nato organ prenese v elektronski obrazec, preko katerega jih posreduje komisiji.

(odgovor z dne 5.7.2011 št. 001-1/2011-607)

Če so člani komisij hkrati občinski funkcionarji (to so župani, podžupani in občinski svetniki), je odgovor na vaše vprašanje v celoti razviden iz priloženega Pojasnila o obsegu omejitev poslovanja po spremembi 35. člena ZIntPK, iz katerega boste lahko razbrali, da je poslovanje v smislu dodeljevanja sredstev društvu med občino in tem društvom dovoljeno le, če se občinski funkcionar, ki je hkrati zastopnik društva, v celoti izloči iz postopka podeljevanja občinskih sredstev temu društvu.
Če pa člani komisij niso hkrati tudi občinski funkcionarji, ampak tretje osebe, je treba preveriti, ali imajo v svojstvu članov komisije status uradne osebe skladno z ZIntPK (ZIntPK poleg funkcionarjev kot uradne osebe šteje še uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja). Če so uradne osebe, jih zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki je definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (komisija opozarja, da za ugotovitev nasprotja interesov skladno z ZIntPK zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika). Člani razpisnih komisij, ki so uradne osebe, se morajo torej skladno z ZIntPK izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev društvu, katerega člani so, saj se v nasprotnem primeru ustvari najmanj videz, da pri razdelitvi sredstev ne odločajo objektivno in nepristransko, ko gre za »njihovo« društvo. Če ima društvo neposrednega konkurenta pri razdeljevanju sredstev, se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev temu konkurentu, če ta vpliva na višino sredstev za njihovo društvo.
Če pa člani razpisnih komisij niso uradne osebe skladno z definicijo iz ZIntPK (kar bo verjetno pravilo), pa komisija meni, da kljub odsotnosti neposredne zakonske zaveze izogibati se nasprotju interesov tudi za te osebe velja, da bi se morale zaradi zmanjševanja korupcijskih tveganj (ko se znajdejo v okoliščinah člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev) izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se kakorkoli nanaša na »njihovo« društvo. Glede na to, da člani komisij v konkretnem primeru upravljajo z javnimi sredstvi in so torej zavezani delovati v javnem interesu, komisija meni, da je treba samoizločitev vsake odgovorne osebe v javnem sektorju, ki se znajde v nasprotju interesov, šteti kot etični standard, za katerega je primerno, da se vzpostavi vsaj kot dogovorjeni standard; primerno pa bi bilo, da ga organ tudi predpiše in s tem »uzakoni« v svojem internem aktu.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-600)

V skladu s 35. členom ZIntPK, morate kot organ pridobiti od funkcionarjev naslednje podatke:
– ime in priimek funkcionarja,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravlja funkcionar,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta,
Funkcionarji vam morajo poročati tudi o tem, da ne oni sami, ne njihovi družinski člani z nobenim subjektom niso povezani na način, da bi nastopile omejitve poslovanja (to je potrebno, ker sicer ni jasno, ali funkcionar povezanih subjektov ni prijavil, ali pa takih subjektov ni).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-599)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da je absolutna omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot ustanovitelj, podana le v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in javno-zasebnega partnerstva.
Postopek menjave nepremičnin samoupravnih lokalnih skupnosti ne sodi med postopke javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, za katere velja omejitev poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, temveč med postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki jih ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, v nadaljevanju ZSPDSLS). 23. člen ZSPDSLS v tretji alinei določa, da se nepremično premoženje države ali samoupravnih lokalnih skupnosti lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem da se vrednost državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20%, vendar največ 80.000 EUR, izjemoma je lahko razlika večja, pod pogojem, da se ta razlika prenese v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti.
Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK po mnenju Komisije omejitev poslovanja pri izvedbi postopka zamenjave zemljišč med občino in subjektom, katerega ustanovitelj je član občinskega sveta, ni podana, kar pomeni, da občina lahko sklene menjalno pogodbo s subjektom občinskega svetnika skladno z določbami ZSPDSLS, pri čemer Komisija v izogib morebitnemu nasprotju interesov svetuje, da se občinski svetnik izloči iz vseh postopkov oziroma faz odločanja občinskega sveta o menjavi nepremičnin, katerih lastnik je (če bo o tem (so)odločal občinski svet, predvsem pa iz postopkov vrednotenja menjanih nepremičnin.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-590)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih in izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja in sklepanja javno zasebnega partnerstva vključno s podeljevanjem koncesij (posebnih in izključnih pravic) med organom, ki izvaja postopek podeljevanja koncesije, in subjektom, v katerem je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
V vašem primeru, ko opravljate funkcijo člana občinskega sveta občine, ki bi podelila koncesijo za opravljanje občinske javne gospodarske službe družbi, katere direktor in pooblaščenec za zastopanje ste, je torej podana absolutna prepoved poslovanja, kar pomeni, da občina, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika, ne sme skleniti pogodbe o podelitvi koncesije družbi, katere poslovodja in zastopnik ste. Pri tem posebej opozarjamo na sedmi odstavek 35. člena, ki določa, da so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-578)

V skladu s 35. členom ZIntPK omejitve poslovanja veljajo le med subjektom funkcionarja ali njegovega družinskega člana in organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Absolutna prepoved poslovanja velja v primeru javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva, vključno s podeljevanjem koncesij.
V primeru, ko gre za poslovanje funkcionarja s samostojnimi podjetniki in pravnimi osebami, ki v isti občini sodelujejo pri postopkih javnih naročil, torej ni podana omejitev poslovanja po ZIntPK, saj ti s.p.-ji oziroma pravne osebe niso naročniki v smislu 35. člena ZIntPK.
Občinski funkcionar občini, v kateri opravlja funkcijo (se pravi je župan, podžupan ali občinski svetnik), ne more prodajati blaga oziroma storitev, saj takšno poslovanje zapade v pojem javnega naročanja skladno z ZIntPK, četudi gre za majhne zneske.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-576)

Sporočamo vam, da omejitve poslovanja v skladu s 35. členom ZIntPK veljajo le za subjekte, povezane s funkcionarji in njihovimi družinskimi člani.
V skladu s 6. točko 4. člena ZIntPK so funkcionarji oziroma funkcionarke: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije.
Nadalje 34. a člena Zakona o lokalno samoupravi (Uradni list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Izhajajoč iz navedenega člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji in niso zavezanci za poročanje podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja v razmerju do občine, v kateri delujejo kot člani nadzornega odbora.

(odgovor z dne 31.1.2012 št. 06252-1/2012-129)

Komisija je pri presoji vašega vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o omejitvah poslovanja in nasprotja interesov.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja vendar njihovi zaposleni (v vašem primeru učitelj v osnovni šoli) nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primeri, v katerih so udeležene osebe iz javnega sektorja, ki niso funkcionarji (oziroma njihovi družinski člani), glede omejitev poslovanja ne zapadejo v sistem prepovedi po ZIntPK. To pomeni, da z vidika ZIntPK ni omejitev, da bi društvo, katerega predsednik ste, za šolo, v kateri ste zaposleni, opravilo storitev organiziranja športnega dne.
Opozarjamo pa, da morate kot javni uslužbenec (uradna oseba) paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Glede na to, da bo društvo šoli zaračunalo svoje storitve, torej v vlogi učitelja na vaši matični šoli ne smete sodelovati v nobeni od faz postopka odločanja o tem, katero društvo bo izbrano za organiziranje dneva dejavnosti oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka izbire izvajalca/društva.

(odgovor z dne 24.3.2012, pod št. 06241-1/2012,150)

Občina je določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja dolžna upoštevati. Je pa odgovor na vaše vprašanje odvisen od tega, kdo izvaja postopek dodeljevanja teh pomoči. V kolikor je postopek dodeljevanja pomoči v rokah občine, je za vas relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev – javni razpis (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski funkcionar v tem primeru ne sme sodelovati pri odločitvi občine glede dodelitve pomoči oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene pomoči.
V kolikor pa se omenjeni javni razpis za dodelitev pomoči izvaja na ravni države, pa omejitev za funkcionarja občine ni, ker omejitve poslovanja po ZIntPK veljajo v razmerju organ – funkcionar, ki v tem organu opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-148)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer (razpis) je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri oblikovanju kriterijev razpisa in pri odločitvi občine o tem, ali se bo njegovi ženi odobrila subvencija za najem stanovanjskih kreditov oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene subvencije. Torej v kolikor se je občinski svetnik dosledno izključeval iz vseh (pred) faz postopka v katerem se odloča o dodelitvi subvencije (in le v tem primeru) občina lahko nadaljuje z obravnavanjem vloge.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-147)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Iz navedene določbe izhaja, prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in sklepanja javno-zasebnega partnerstva le med naročnikom, pri katerem opravlja funkcionar svojo funkcijo ali njegovim družinskim članom ter med subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član zakoniti zastopnik, poslovodja ali član poslovodstva oziroma je v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V vašem primeru, ko se vzpostavi poslovno razmerje med organom skupne občinske uprave kot naročnikom, v katerem član občinskega sveta ne opravlja funkcije (funkcijo opravlja v svoji občini kot občinski svetnik) in poslovnim subjektom (podjem občinskega svetnika), po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja v smislu prvega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da v skladu z navedenimi določbami skupna občinska uprava lahko sklene posle s podjemom enega ali drugega občinskega svetnika.

(odgovor z dne 24. 4.2012, pod št. 06241-1/2012,146)

Komisija je pristojna zgolj za razlago določb ZIntPK, zato vam ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali obstajajo kakršnekoli zakonske omejitve, po katerih brat direktorja občinske uprave ne bi smel biti imenovan za odgovornega urednika javnega glasila občine.
ZIntPK v 35. členu ureja omejitve poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar organa ali organizacije javnega sektorja ali njegov družinski član. Ker direktor občinske uprave ni funkcionar, se zanj in za njegove družinske člane ne uporabljajo določbe 35. člena ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja.
Mora pa direktor občinske uprave – kot uradna oseba paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK) Skladno s tem, naj se direktor občinske uprave, ob spoštovanju drugih zakonskih določb, izloči iz katerih koli postopkov oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek razpisa za odgovornega urednika javnega glasila občine.

(odgovor z dne 13.4.2012, pod št. 06241-1/2012,137)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Če predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (občinski funkcionarji so župan, podžupan in občinski svetnik) ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, za podelitev koncesije ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK.
V zvezi z drugim vprašanjem ponovno poudarjamo, da v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije.
Kar se tiče vprašanja »soglasja«, ki naj bi ga izdal direktor zavoda, se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti, ker to ni materija, ki jo ureja ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ZIntPK to nasprotje opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Pri razlagi nasprotja interesov gre za okoliščine, ki se vedno tičejo konkretnega posameznika oziroma konkretne uradne osebe in ne inštitucije ali organa kot takega, zato z vidika določb ZIntPK ni moč soglašati z mnenjem občine, da se mora občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja/postopka zaradi nasprotja interesov. Velja pa ta obveza za uradno osebo (A), ki kot član sveta javnega zavoda ne sme odločati o izdaji soglasja družbi X, katere zakoniti zastopnik in lastnik je, vzdržati pa se mora tudi vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.

(odgovor z dne 6.4.2012, pod št. 06241-1/2012-133)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti občine ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (v vašem primeru občinska svetnica, katere sin je direktor zavoda) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,132)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovati določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična.
Mestni svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora mestni svetnik (ki je zakoniti zastopnik društva) izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev, v društvu pa ni potrebno iz navedenih razlogov izvoliti drugih predsednikov za namen kandidiranja društva na javnem razpisu za dodelitev sredstev.

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,131)

Sporočamo vam, da Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi na svoji spletni strani arhiv.kpk-rs.si seznam subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, ki je informativne narave. Seznam vsebuje podatke, ki jih komisija prejme od zavezanih organov (v konkretnem primeru torej od vaše občine). Objavljen seznam ni »seznam absolutne prepovedi poslovanja«, kot navajate v vašem vprašanju, temveč so nanj uvrščeni subjekti skladno s 35. členom ZIntPK, od vrste konkretnega posla pa je odvisno ali je omejitev poslovanja absolutna ali relativna. Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji sami v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, posredujejo organu, v katerem opravljajo funkcijo (in torej ne več komisiji) naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ (vaša občina) seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov.
Z navedeno določbo je bila torej na novo določena obveznost funkcionarjev, da posredujejo celovite podatke o povezanih subjektih organu, v katerem opravljajo svojo funkcijo, in ne neposredno Komisiji, organ pa posreduje podatke komisiji. Namen te določbe je predvsem v tem, da je organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, seznanjen o vseh poslovnih subjektih, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen pri poslovodenju, ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu in ki ne smejo poslovati z organom v smislu prvega odstavka 35. člena. V kolikor na seznamu ni navedenega javnega zavoda vas prosimo, da opozorite občinskega svetnika, ki je s subjektom povezan, da vam posreduje podatke, vi pa v skladu s petim odstavkom 35. člena ZIntPK podatke posredujete komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov (to storite preko elektronskega obrazca dostopnega na spletnih straneh komisije).
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti (med te spada tudi javni zavod), nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila. Omejitve poslovanja skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK po mnenju komisije niso podane pod pogojem, da se člani mestnega sveta, ki so poslovodne osebe navedenih poslovnih subjektov, izločijo iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega poslovodne osebe so (če ima ta poslovni subjekt samostojno proračunsko postavko).

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,130)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
S to določbo so urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom (v vašem primeru občina) in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK. 35. člen ZIntPK torej ne prepoveduje poslovanja med javnimi zavodi (osnovne šole, vrtci,…) in podjetjem, s katerim je povezan vaš tast na načine, kot jih določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK. V vašem primeru bi omejitve poslovanja veljale v kolikor bi občina poslovala s podjetjem, v katerem je vaš tast ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 3.4.2012, pod št. 06241-1/2012,129)

Prepovedi za tovrstno poslovanje v ZIntPK ni, bi pa želeli opozoriti še na druge relevantne določbe, ki urejajo izpostavljeno problematiko. V kolikor v postopku sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne komisije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne.
V kolikor uradnica, v nobeni fazi postopka ni sodelovala pri izbiri ponudnika, ki je hkrati njen mož, po oceni komisije ni izkazan zasebni interes uradne osebe, zato menimo, da v tem primeru ni podano nasprotje interesov z vidika ZIntPK. Hkrati opozarjamo, da z drugimi morebitnimi okoliščinami, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v konkretnem primeru nismo seznanjeni, zato lahko podamo le splošno mnenje.
Odgovor na drugo vprašanje izhaja iz tabele, ki jo prilagamo temu dopisu. Tabela je dostopna tudi na spletnih straneh komisije na naslednji povezavi: http://arhiv.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Za občinske funkcionarje se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja v skladu z ZIntPK, kar pomeni, da občina ne sme naročati blaga, storitev in gradenj pri s.p. katerega nosilec je občinski svetnik, ki v tej občini opravlja svojo funkcijo. Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v sistemskem pojasnilu Komisije, dostopnem na spletnih straneh Komisije, ki ga prilagamo tudi temu dopisu.
Sprašujete, ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino. V konkretnem primeru dela za občino opravlja s.p. kot poslovni subjekt, v katerem je zaposlen občinski funkcionar in to je v skladu z ZIntPK dopustno. Potrebno pa je opozoriti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar v konkretnem primeru pomeni, da občinski svetnik, ki je zaposlen v s.p., ne sme sodelovati v nobeni izmed faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla na strani občine.

(odgovor z dne 23.3.2012, pod št. 06241-1/2012,119)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Navedeni prepovedi veljata tudi za ožje dele občin, ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine (ali krajevne skupnosti, ki ima lastno pravno subjektiviteto), le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti krajevne skupnosti ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (med drugim so to tudi funkcionarji, uradniki na položaju, javni uslužbenci) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na že sklenjeno najemno pogodbo, vam pojasnjujemo, da le te zaradi okoliščine, ker bo oseba x postala občinski funkcionar, ne bo potrebno razvezati. Tudi sicer šesti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.

(odgovor z dne 22.3.2012, pod št. 06241-1/2012,118)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj med naročnikom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo (v vašem primeru občina) in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V skladu z navedenimi določbami je potrebno najem poslovnih prostorov presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Najem poslovnih prostorov je potrebno presojati po prvem odstavku 35. člena ZIntPK kot naročanje storitev, zato občina ne sme skleniti najemne pogodbe z občinskim svetnikom. Ne glede na to, da Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) v 18. členu izrecno določa, da se za pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin določbe ZJN-2 ne uporabljajo, zakon tovrstno pridobitev oziroma najem opredeljuje kot javno naročilo storitev, zato se tudi za te posle uporablja 35. člen ZIntPK. Če obstaja interes nad najemom teh prostorov, komisija svetuje, da lastniki čim prej uredijo oziroma vzpostavijo etažno lastnino, s čemer bo občini omogočeno, da bo lahko najela del stavbe, ki bo v lasti posameznikov, ki niso občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani.
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na že sklenjeni najemni pogodbi, vam pojasnjujemo, da šesti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. V kolikor sta bili veljavni najemni pogodbi sklenjeni z občino pred nastopom funkcije občinskih svetnikov, sta ti najemni pogodbi veljavni do izteka.

(odgovor z dne 22.3.2012, pod št. 06241-1/2012,116)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Kar se tiče podizvajalcev, zanje omejitve poslovanja skladno s 35. členom ZIntPK po mnenju komisije veljajo v primerih, ko podizvajalec skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010, 18/2011, v nadaljevanju: ZJN-2) vstopi v plačniški in s tem poslovni odnos z organom, v katerem poslovodja ali družbenik podizvajalca opravlja javno funkcijo. Komisija ni pristojna za tolmačenje in razlago predpisov s področja javnega naročanja, zato zgolj na splošni ravni opozarjamo na 71. člen ZJN-2, ki v sedmem odstavku določa, da mora ponudnik, ki namerava izvesti javno naročilo s podizvajalci, v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem in mora podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika namesto ponudnika. Neposredni denarni tok po oceni komisije pomeni, da obstaja poslovni odnos v smislu 35. člena ZIntPK tudi med naročnikom (občino) in podizvajalcem, zato se tudi med tema dvema subjektoma vzpostavijo omejitve poslovanja. Pri tem opozarjamo še na osmi odstavek 71. člena ZJN-2, ki kot obvezno sestavino pogodbe o izvedbi javnega naročila določa spisek del, ki jih bo izvedel podizvajalec oziroma spisek blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec.
V primerih iz 71. člena ZJN-2 torej podizvajalec dejansko nastopa skupaj z izvajalcem kot pogodbena stranka naročnika, kar pa pomeni, da tudi podizvajalec posluje z občino kot naročnikom. V smislu 35. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana prepoved poslovanja med občino in subjektom, katerega lastnik je občinski funkcionar ali njegov družinski član in ki izvaja javno naročilo za občino kot podizvajalec. Pogodbe sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z izrecno določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
Glede na opisane okoliščine menimo, da pogodbe s ponudnikom, ki si je izbral za podizvajalca subjekt, za katerega veljajo omejitve poslovanja v razmerju do vašega organa ni dovoljeno skleniti, saj bi bila tovrstna pogodba že po samem ZIntPK, nična. Lahko pa sklenete pogodbo s ponudnikom, pod pogojem, da si za podizvajalca izbere drug subjekt, za katerega ne veljajo omejitve poslovanja v razmerju do vašega organa.

(odgovor z dne 12.3.2012, pod št. 06241-1/2012,107)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnin ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri prodajni nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, temveč jih odsvaja. Prodaja nepremičnin se zato ne more presojati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZIntPK, niti na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik kot funkcionar pri postopku prodaje nepremičnine paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, naj se posameznik v svojstvu občinskega svetnika izloči iz vseh faz postopka razpisa prodaje nepremičnin, ki ga izvaja občina, oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek ali pogoje postopka prodaje nepremičnin, za katere je zainteresiran. Če občinski svetnik svoje funkcije v občini ne izrabi zato, da bi si pridobil kakšno prednost v zvezi z nakupom občinske nepremičnine, ni zakonskih ovir, ki bi mu prepovedovale kandidirati na razpisu za nakup nepremičnine.

(odgovor z dne 12.3. 2012, pod št. 06241-1/2012,106)

Komisija na vaša vprašanja, ki so splošna in iz katerih ni razviden niti položaj osebe niti subjekt, v katerem oseba opravlja delo in izvaja javne razpise, ne more podati natančnega odgovora, zato bo odgovor zgolj načelne narave.
V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. V kolikor ima oseba iz kadrovske službe, na katero se sklicujete v vašem vprašanju, status uradnika in hkrati opravlja tudi druge dejavnosti v okviru d.o.o., opozarjamo tudi na določbe prvega odstavka 100. člena ZJU. Za uradnike se glede opravljanja drugih dejavnosti in nastanka nasprotja interesov uporabljajo določbe 100. člena ZJU. V smislu drugega in tretjega odstavka 100. člena ZJU je uradnik, ki namerava poleg svojih javnih nalog opravljati drugo dejavnost, dolžan to sporočiti svojemu predstojniku. Predstojnik je uradniku dolžan prepovedati opravljanje dodatne dejavnosti, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za primere, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa subjekt, v katerem je udeležena sama ali njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 7.3.2012, pod št. 06241-1/2012,102)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
Prvi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
ZIntPK društvu, v katerem je bivši mestni svetnik sedaj odgovorna oseba društva (domnevamo, da ima status zastopnika/predsednika društva), ne prepoveduje kandidirati na javnem razpisu, prav tako lahko to društvo pridobi sredstva iz naslova javnega razpisa. Vendar ZIntPK bivšemu občinskemu funkcionarju prepoveduje nastopati v vlogi predstavnika poslovnega subjekta oziroma društva v razmerju do organa, v katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo. Društvo lahko kandidira na javnem razpisu, pod pogojem, da za ta postopek določi pooblaščenca, ki bi bil tudi podpisnik pogodbe, v kolikor bi društvo pridobilo sredstva iz Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulture.
ZIntPK ne določa postopka ali pravil, kako mora organ postopati v primeru, kot je opisan, ocenjujemo pa, da tega, da je kot predstavnik subjekta v razmerju do občine nastopala oseba, ki skladno z ZIntPK v roku dveh let po prenehanju funkcije po izrecni zakonski določbi ne sme nastopati, ni mogoče sanirati na predlagani način in za nazaj. Smatramo, da ni pogojev za obravnavo takšne vloge. Hkrati vas obveščamo, da ZIntPK v tretjem odstavku 36. člena določa, da je organ o tovrstnem primeru nastopanja bivšega funkcionarja dolžan obvestiti komisijo, najpozneje v roku 30 dni.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012,100)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
V skladu z navedenimi določbami, v kolikor predsednik krajevne skupnosti, ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev) ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije. Po oceni komisije na podelitev koncesije ne vpliva dejstvo, da je predsednik krajevne skupnosti, ki naj bi mu občina podelila koncesijo, član sveta zavoda zdravstvenega doma sosednje občine.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012,98)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja kot tudi iz določb o nasprotju interesov.
ZIntPK v 35. členu, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedene določbe je razvidno, da veljajo omejitve poslovanja za funkcionarje kot fizične osebe in za subjekte, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb udeležen z več kot 5% deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Omejitve poslovanja po določbah ZIntPK pa ne veljajo za subjekte, v katerem so udeležene osebe, ki nimajo statusa funkcionarja. Izhajajoč iz navedenega v vašem primeru, ko v postopku javnega naročila javnega zavoda nastopa subjekt, v katerem je udeležen član programskega sveta, ki nima statusa funkcionarja, omejitve poslovanja v smislu določb ZIntPK ne veljajo.
Ne glede na navedeno pa vas Komisija opozarja na morebitno nasprotje interesov, ki ga 12. točka 4. člena ZIntPK definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Nasprotje interesov velja za uradne osebe, med katere sodijo po 10. točki 4. člena funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Ob upoštevanju navedenih določb lahko pri članu programskega sveta, četudi nima statusa uradne osebe, nastopijo okoliščine, ki privedejo do nasprotja interesov, to pa nastopi tedaj, če se ta oseba znajde v dvojni vlogi in sicer, če kot član programskega sveta sodeluje pri izbiri izvajalca javnega naročila, hkrati pa nastopa kot posredni solastnik ponudnika, ki kandidira za pridobitev tega javnega naročila. Komisija meni, da se je član programskega sveta zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka izbire in odločanja o sklenitvi posla.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012-97)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Iz navedene zakonske določbe izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga (v vašem primeru nakup knjig), storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in društvom, v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik, zato občina ne sme naročiti knjig pri društvu v katerem je občinski svetnik zakoniti zastopnik društva.
Komisija ne more presojati zakonitosti izplačila finančne pomoči za nakup novega štedilnika z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor z vidika dopustnosti izplačila finančne pomoči v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Svetujemo vam, da občinski svet pred kakršnim koli izplačilom pomoči sprejme pravila (kriterije) o dodelitvi pomoči za različne primere, ter dodelitve pomoči uskladi z občinskim proračunom. Tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki izhaja iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. V skladu z navedenimi določbami z vidika omejitev poslovanja v ZIntPK ni zakonskih omejitev, ki bi ženi občinskega svetnika prepovedovale vložiti vlogo za dodelitev finančne pomoči, občina pa ji lahko sredstva izplača pod pogojem, da so spoštovane določbe drugih predpisov in da so bile s strani funkcionarja-zakonca dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka. Konkretno to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina dodelila ženi finančno pomoč oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi pomoči.

(odgovor z dne 1.3.2012, pod št. 06241-1/2012-95)

ZIntPK v 35. členu izrecno prepoveduje poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Kdo so družinski člani podrobneje določa 7. točka 4. člena ZIntPK – to so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Ob predpostavki, da hči funkcionarja ni lastniško ali kakorkoli drugače povezana s podjetjem svojega partnerja, iz predhodno navedenih določb ZIntPK izhaja, da v primeru, ki ste ga opisali, niso podane omejitve poslovanja in da občina lahko sklene posel s podjetjem, katerega lastnik živi v zunajzakonski skupnosti s hčerko občinskega funkcionarja. Opozarjamo pa, da občinski funkcionar v tem primeru na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka oddaje javnega naročila, za katerega kandidira tudi nosilec podjema, s katerim sta v osebnih stikih, saj bi se v tem primeru znašel v nasprotju interesov.

Odgovor z dne 13.09.2012 št. 06241-1/2012-256

Funkcionarji morajo organu vsako spremembo sporočiti v 8 dneh od njenega nastanka, organi pa morajo nato v 15 dneh o tej spremembi poročati komisiji, in sicer v elektronski obliki. Spremembe, ki so nastale v konkretnem primeru (prenehanje funkcije občinskih svetnikov) mora komisiji sporočiti organ in sicer preko elektronskega obrazca. Na omenjen obrazec pod točko 5 Spremembe omejitev poslovanja pod rubriko Vrsta spremembe izberete polje Funkcionarju je prenehala funkcija, natisnjen in podpisan obrazec pa nato pošljete komisiji.

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Komisija ne more presojati zakonitosti sklenitve pogodbe o donaciji z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor zgolj z vidika dopustnosti izplačila donacije v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Pod predpostavko, da bi bila takšna donacija skladna z drugimi predpisi in tudi usklajena z občinskim proračunom, vam podajamo naslednji odgovor:
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član (npr. soprog, sin) v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet (5%) odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Prepoved poslovanja pa ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice ničnosti pogodb o poslovanju (tretji odstavek 35. člena ZIntPK).

Donacija je po Zakonu o javnih financah namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna oseba prispeva za določen namen. S tem v zvezi je donacija darilo, ki je podarjeno brez zahteve po povratnih ugodnostih. Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da donacije ne spadajo med t.i. absolutne omejitve poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, pač pa jih lahko umestimo pod druge oblike pridobivanja sredstev (tretji odstavek 35. člena ZIntPK), na podlagi katerih, ob upoštevanju doslednega spoštovanja določb o nasprotju interesov, z vidika ZIntPK (ne pa nujno z vidika drugih predpisov) ni omejitev glede poslovanja oziroma drugih oblik pridobivanja sredstev. V tem primeru se mora nasprotju interesov, skladno z 37. členom ZIntPK, izogibati občinska svetnica, ki ne sme biti na noben način povezana z odločanjem o donaciji.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06241-1/2013-67

Omejitve oziroma prepoved poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije urejata 35. in 36. člen ZIntPK. Skladno s 35. členom ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
36. člen ZIntPK, ki ureja začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije, v drugem odstavku določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja po drugem odstavku 36. člena ZIntPK pa ni razširjena na subjekte, v katerih so kakorkoli udeleženi družinski člani bivšega funkcionarja.
Skladno z vsem navedenim je ugotoviti, da določbe 35. člena ZIntPK prepovedujejo zgolj neposredna razmerja med organom (občino) in funkcionarjem tega organa (občinskim svetnikom) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK, ne prepovedujejo pa razmerij oz. poslovanja med javnim zavodom ter družinskim članom občinskega funkcionarja. V konkretnem primeru to pomeni, da sme samostojni podjetnik – družinski član občinskega svetnika poslovati z javnim zavodom, seveda pod pogojem, da so spoštovane tudi določbe drugih veljavnih predpisov in da je ponudnik dejansko najprimernejši; ne sme pa s tem samostojnim podjetnikom poslovati občina, katere občinski svetnik je družinski član tega podjetnika.

Odgovor z dne 06.03.2013 št. 06241-1/2013-45

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Komisija je vaše vprašanje presojala z vidika določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
V primeru, ki ga navajate, glede na posredovane podatke predpostavljamo, da sin podžupana oz. podžupan opravlja delo kot t.i. podizvajalec koncesionarja. Komisija meni, da se pri poslovanju s podizvajalci vzpostavijo omejitve poslovanja skladno s 35. členom ZIntPK, kadar podizvajalec vstopi v plačniški in s tem poslovni odnos z organom, v katerem poslovodja ali družbenik podizvajalca opravlja javno funkcijo. Neposredni denarni tok po oceni komisije pomeni, da obstaja poslovni odnos v smislu 35. člena ZIntPK tudi med naročnikom (občino) in podizvajalcem, zato se tudi med tema dvema subjektoma vzpostavijo omejitve poslovanja. Podizvajalec namreč dejansko nastopa skupaj z izvajalcem kot pogodbena stranka, kar pa pomeni, da tudi podizvajalec posluje z občino. V smislu 35. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana prepoved poslovanja med občino in subjektom, katerega lastnik je občinski funkcionar ali njegov družinski član in ki izvaja dela oz. storitve za občino kot podizvajalec. Pogodbe sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
Glede na opisane okoliščine menimo, da pogodbe s koncesionarjem, ki je izbral za podizvajalca subjekt, za katerega veljajo omejitve poslovanja v razmerju do organa (občine) ni dovoljeno skleniti, saj bi bila tovrstna pogodba že po samem ZIntPK nična. Lahko pa občina sklene pogodbo s ponudnikom, pod pogojem, da si za podizvajalca izbere drug subjekt, za katerega ne veljajo omejitve poslovanja v razmerju do te občine. V kolikor dela dejansko izvaja podjetje za katerega veljajo omejitve poslovanja, pa v pogodbi ni evidentirano kot podizvajalec, ocenjujemo, da lahko gre v konkretnem primeru za kršitev Zakona o javnem naročanju, lahko pa tudi za obid ZIntPK, ki lahko izpolnjuje tudi znake korupcije po tem zakonu. Vendar pa o tem ni mogoče sklepati na splošno in vnaprej, ampak le ob preučitvi vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera.

Odgovor z dne 04.02.2013 št. 06241-1/2013-28

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis) na podlagi napotnice. Pravna podlaga za delo v kateri koli organizaciji (tudi občini) je torej napotnica, ki jo mora študent imeti pred začetkom dela. Študentski servis je torej v tem primeru nekakšen posrednik med organizacijo (v tem primeru občino) in študenti, saj preko študentskih napotnic študentom posreduje plačilo za opravljeno delo.
Na podlagi navedenega komisija ugotavlja, da študent opravlja za organizacijo (občino) določene storitve (delo), na podlagi katerega prejema tudi plačilo. Ne glede na to, da plačilo študent ne prejme neposredno s strani organizacije (občine) na svoj TRR, pa je v tem primeru dejstvo, da gre za ista (občinska) finančna sredstva, ki gredo študentu preko pristojne organizacije (študentskega servisa) na njegov TRR, zaradi česar komisija ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za omejitev poslovanja po 2. odstavku 35. člena ZIntPK.

Odgovor z dne 10.01.2013 št. 06241-1/2013-10

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar (npr. občinski svetnik) član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

Iz 4. odstavka 35. člena tako zgolj izhaja, da četrtna skupnost, ki je pravna oseba, ne sme sklepati poslov (naročati blaga, storitev ali gradenj) s članom sveta četrtne skupnosti, če je član sveta četrtne skupnosti hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali občinski svetnik) ali če je povezan (npr. kot družinski član) s katerim od funkcionarjev občine, ki morajo morda dati soglasje k sklenitvi pogodbe (v določenih primerih mora skladno z Zakonom o lokalni samoupravi k poslom četrtnih skupnosti namreč dati soglasje župan občine). Če član sveta četrtne skupnosti ni občinski funkcionar (tako kot to velja za konkretni primer) oz. ni družinsko povezan z občinskim funkcionarjem, ki bi moral dati soglasje k pogodbi, prepovedi poslovanja ni.

Odgovor z dne 11.01.2013 št. 06241-1/2013-8

Podatki o prenehanju mandata občinskega funkcionarja (in posledično o spremembah omejitev poslovanja) se komisiji sporočajo preko istega E-obrazca, s katerim se poroča o povezanih subjektih (obrazec je dostopen na povezavi: https://registri.kpk-rs.si/registri/omejitve_poslovanja/prijava/). Natisnjene in podpisane obrazce je potrebno poslati komisiji.

ZIntPK v 35. členu izrecno prepoveduje poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Družinski člani so v skladu z 7. tč. 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Občina torej ne sme poslovati s podjetjem, s katerim je povezan občinski svetnik in/ali njegov družinski član, vendar pa je za vaš primer relevanten 6. odstavek 35. člena ZIntPK, v skladu s katerim omejitve poslovanja ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Ti posli se zaključijo skladno s pogodbo in ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa jih mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če je posameznik medtem nastopil funkcijo, zaradi katere se vzpostavijo omejitve poslovanja.
Za vaš konkretni primer to pomeni, da občina lahko posluje s podjetjem, ki je v lasti brata občinskega svetnika, saj je bila pogodba med njima sklenjena še preden so bile vzpostavljene omejitve poslovanja, vendar le do izteka pogodbenega roka. Poslov s tem podjetjem ni mogoče obnoviti ali jih ponovno skleniti, saj so se zaradi novih okoliščin tj. nastopa funkcije občinskega svetnika vzpostavile omejitve poslovanja.

Odgovor št. 06241-1/2014-240 z dne 08/12/2014

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo (2. odstavek 35. člena ZIntPK). Dalje ZIntpK v 6. odstavku določa, da omejitve poslovanja ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Ti posli se zaključijo skladno s pogodbo in torej ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa jih mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če je posameznik medtem nastopil funkcijo, zaradi katere se vzpostavijo omejitve poslovanja.

V primeru, ki ste ga navedli (v kolikor je bila avtorska pogodba z ženo občinskega svetnika sklenjena po nastopu mandata občinskega svetnika) so vzpostavljene omejitve poslovanja. Občina ne bi smela imeti sklenjene avtorske pogodbe z ženo občinskega svetnika, saj ZIntPK tovrstno poslovanje v 2. odstavku 35. člena izrecno prepoveduje. V kolikor pa je do sklenitve avtorske pogodbe prišlo preden je občinski svetnik nastopil svoj mandat, pa omejitve niso vzpostavljene. Ta posel se zaključi skladno s pogodbo in ostane v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa ga mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če so medtem nastopile okoliščine, zaradi katerih se vzpostavijo omejitve poslovanja.
Odgovor št. 06241-1/2014-183 z dne 13/11/2014

Uvodoma je potrebno poudariti, da je komisija za pripravo odgovora oziroma pojasnila morala zaprositi za določena stališča in tolmačenja pristojno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo). V nadaljevanju podajamo torej stališče, ki je usklajeno s pristojnim ministrstvom.

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne veljajo za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, pod pogojem, če je član sveta ožjega dela občine hkrati tudi občinski funkcionar (npr. občinski svetnik občine, pod katero sodi krajevna skupnost) ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem (torej s soglasjem občinskega svetnika).

4. odstavek 66. člena ZJN-3 določa, da postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, izvaja občina. Za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil se ne glede na tretji odstavek 24. člena tega zakona šteje, da občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.

3. člen ZIntPK določa, da ZIntPK velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarna uporaba ZIntPK).

Glede na pojasnila in tolmačenja Ministrstva za javno upravo, komisija zaključuje sledeče:
Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 velja za vsa javna naročila, za katere je potrebno izvesti ustrezne postopke po določbah ZJN-3 (naročila nad mejnimi vrednostmi za objavo), razen za evidenčna naročila. V primeru evidenčnih naročil imajo torej ožji deli občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto, še vedno samostojno vlogo (torej brez občine) pri nabavi blaga, storitev oziroma gradenj. S tem v zvezi torej komisija zaključuje, da velja prepoved poslovanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK še naprej (kot je bilo v preteklosti) tudi za ožje dele občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto in če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine, ali če se posamezen posel lahko sklene z njegovim soglasjem (4. odstavek 35. člena ZIntPK).

V primeru javnih naročanj (torej naročil, nad mejno vrednostjo za objavo) pa sedaj, na podlagi četrtega odstavka 66. člena ZJN-3, postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občin izvaja občina. To pomeni, da veljajo omejitve poslovanja do vseh tistih subjektov, v katerih so funkcionarji ali njihovi družinski člani povezani na način iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK (v subjektih udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeleženi v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu). V tem primeru se torej subjekt (npr. subjekt moža občinske svetnice) – izvajalec, za katerega veljajo omejitve poslovanja do občine po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, ne bo mogel prijaviti na razpis (oziroma bo njegova vloga izločena), ne glede na to, da bo prišlo do izvedbe posla za ožji del občine.

Glede ostalih vprašanj (torej sama izvedba postopkov, kdo so podpisniki aktov itd.) pa napotujemo na Ministrstvo za javno upravo.

V zaključku še opozarjamo na določbe ZIntPK o nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK namreč  opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov po ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije, ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki. Za konkretni primer to pomeni, da se mora članica občinskega sveta izločiti iz vseh postopkov na strani občine, v katerih bi se razpravljalo, odločalo, itd. o pravicah, obveznostih, korist, itd. tega izvajalca (njenega moža).

Odgovor na vprašanje, št. 06241-1/2016,52 z dne 12.8.2016

V kolikor bi se javnim uslužbencem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

Komisija lahko izreče lobistu naslednje sankcije:

• pisni opomin,
• prepoved nadaljnjega lobiranja v določeni zadevi,
• prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od 24 mesecev,
• izbris iz registra,
• globo od 400 do 2.000 EUR.

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki.
Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar (v vašem primeru poklicni podžupan) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://arhiv.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Vodja oddelka občinske uprave skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo zanj ne uporabljajo. V prilogi vam posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence. Pristojen organ za tolmačenje Zakona o javnih uslužbencih je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

(odgovor z dne 6.4.2012 št. 06240-1/2012,54)

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja nezdružljivost za tiste kategorije funkcionarjev, za katere v specialnem predpisu ni vsebovanih določb o nezdružljivosti funkcij ali za funkcionarje za katere specialen predpis napotuje tudi na uporabo drugega zakona, kot na primer Zakon o lokalni samoupravi za župane/podžupane. Člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji. Določbe v zvezi z nezdružljivostjo za člane nadzornega odbora občine vsebuje Zakon o lokalni samoupravi, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za razlago Zakona o lokalni samoupravi je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Glede na to, da člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, bi bilo z okoliščinami, ki jih navajate v svojem vprašanju, pred imenovanjem primerno seznaniti člane občinskega sveta. Občinski svet, bi tako v luči omenjenih dejstev lahko tehtal primernost imenovanja posameznika za člana nadzornega odbora občine.
So pa člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK in jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Komisija zato opozarja, da so se člani nadzornega odbora občine zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki od članov nadzornega odbora terjajo pošteno in objektivno opravljanje nadzora, dolžni izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka nadzora nad zadevami v delu, ki sodijo v pristojnost uslužbenca s katerim so v sorodstvenem razmerju, tako da ne prihaja do situacij, da nadzirajo delo svojega družinskega člana.

(odgovor z dne 5.4.2012 št. 06240-1/2012,53)

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Iz povezave te določbe z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS) izhaja, so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki.
Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, prav tako tudi ne direktor občinske uprave, zato ZIntPK hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti oziroma položajev ne prepoveduje. To pa ne pomeni, da takih omejitev ni v drugi zakonodaji – nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine ureja že omenjeni ZLS, ki ga je pristojno tolmačiti Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), zato prosimo da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 5.4.2012 št. 06240-1/2012,52)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko član sveta javnega zavoda (organ upravljanja). Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://arhiv.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Glede poslovanja občinskega svetnika z javnim zavodom pojasnjujemo naslednje: ZIntPK ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (dalje naročnik) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primer, ki ga omenjate v vašem vprašanju ne sodi v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Namigovanje občinskega svetnika na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje je stvar osebne integritete občinskega svetnika. Ravnatelj pa je kot poslovodna oseba javnega zavoda dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja javnega zavoda. Subjekti javnega in zasebnega sektorja smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k preprečevanju odpravljanja nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države in te cilje moramo zasledovati vsi.

(odgovor z dne 16.3.2012 št. 06240-1/2012,47)

Za presojo nezdružljivosti funkcij državnih sekretarjev se uporabljajo določbe ZIntPK. 27. člen ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Dejavnost zastopanja skladno s tem členom ni pogojena s plačljivim razmerjem (nezdružljivost torej ni omejena samo na odplačno opravljanje dejavnosti zastopanja), prav tako dejavnost zastopanja ni omejena le na poslovna razmerja oziroma sklepanje pogodb in poslov, pač pa zajema opravljanje vseh aktivnosti, ki pomenijo izražanje volje pravne osebe v pravnem prometu (torej tudi oddajo poslovnih poročil, bilanc ipd., k čemur so zavezane tudi gospodarske družbe, ki v določenem obdobju ne poslujejo, saj lahko v nasprotnem primeru sledi izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije skladno z Zakonom o gospodarskih družbah). Samo dejstvo, da družba nima obveznosti do naročnikov in de facto ne posluje, torej za presojo nezdružljivosti funkcije s položajem zastopnika v tej družbi skladno s 27. členom ZIntPK ni relevantno, saj ta družba še vedno obstaja kot pravno samostojen subjekt, pri čemer nekdo – kot navajate tudi sami – mora opravljati dejavnost zakonitega zastopnika. In glede na prvi odstavek 27. člena ZIntPK to ne more biti poklicni funkcionar.
Kar se tiče razmerja med 27. (nezdružljivost) in 35. in 36. členom ZIntPK (omejitve poslovanja), pojasnjujemo, da institut omejitev poslovanja vsebuje prepovedi za organe javnega sektorja (v vašem primeru ministrstvo, pri katerem opravljate funkcijo), institut nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja, upravljanja ali nadzora v pravnih osebah pa vsebuje prepovedi za funkcionarje. Oba sta v osnovi sicer namenjena odpravi korupcijskih tveganj, vendar ta namen dosegata na različen način in na različnih nivojih.
Četudi ureditev oziroma zahteve ZIntPK v svojem primeru občutite kot formalistične, naj poudarimo, da nasprotje interesov, katerega minimizacija je eden od namenov določbe 27. člena ZIntPK, skladno z 12. točko 4. člena istega zakona zajema tudi primere okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog – pri preprečevanju nasprotja interesov torej ni pomembno samo dejansko stanje, ampak tudi videz, ki ga ustvarjajo okoliščine primera. V vašem primeru je iz javno dostopnih evidenc razvidno (npr. AJPES), da ste zakoniti zastopnik te gospodarske družbe, ni pa razvidno, da družba trenutno ne posluje. Poleg tega naš pravni red ne pozna instituta »mirovanja« gospodarske družbe v tem smislu, da bi po uradnem postopku za določen čas zamrznili njeno delovanje, kar pomeni, da je dejstvo, da je družba »v mirovanju«, zgolj stvar odločitve njenega zakonitega zastopnika oziroma zastopnikov, ki lahko to odločitev v vsakem trenutku tudi spremenijo. Navedene okoliščine so po oceni komisije takšne narave, da – poleg jasne določbe prvega odstavka 27. člena ZIntPK – sporočajo, da v vašem primeru ni druge možnosti kot prenos položaja zakonitega zastopnika gospodarske družbe na drugo osebo. Zakonski rok je 30 dni po nastopu funkcije.

(odgovor z dne 15.3.2012 št. 06240-1/2012,44)

Komisija je pri odgovoru na vprašanja, povezana z imenovanjem poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov v skupščine gospodarskih družb, v katerih ima občina svoj delež, izhajala iz določb 27. člena ZIntPK in določb 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94707-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), pri čemer je upoštevala tudi Odločbo Ustavnega sodišča U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) v 27. členu, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, v prvem odstavku določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava velja v smislu tretjega odstavka 27. člena velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je funkcija župana (poklicnega ali nepoklicnega) nezdružljiva z opravljanjem članstva v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, za poklicnega župana pa tudi v osebah zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, kar hkrati pomeni, da tako poklicni župan kot nepoklicni župan in podžupan ne smejo biti člani organov oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava in osebah zasebnega prava, s katerimi je občina ustanoviteljsko ali lastniško povezana. Prepoved velja tudi v primerih gospodarskih družb in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina.
Edina izjema od navedene prepovedi velja v primeru, ki je urejen v 61. členu ZLS. Drugi odstavek 61. člena določa, da dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Po tretjem odstavku občinski sveti udeleženih občin ustanovijo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb v skladu z aktom o ustanovitvi skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Iz določb 61. člena ZLS izhaja možnost ustanovitve skupnega organa, ki ga sestavljajo župani, le za izvajanje ustanoviteljskih pravic in v primeru, ko dve ali več občin ustanovijo javni zavod ali javno podjetje, ne pride pa ta možnost v poštev v primeru, ko je občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica posamične gospodarske družbe, ki nima statusa javnega podjetja ali javnega zavoda. V takšnem primeru se skupni organ ne ustanovi in tudi skupščina takšne gospodarske družbe se ne more enačiti s skupnim organom, katerega član je lahko župan.
Ob upoštevanju navedenih določb sta županska in podžupanska funkcija (poklicni ali nepoklicni) združljivi s članstvom v skupnem organu javnega zavoda ali javnega podjetja, ustanovljenem na podlagi 61. člena ZLS, pod pogojem, da ta organ izvaja le ustanoviteljske pravice (pri tem posebej poudarjamo, da ZLS dovoljuje ustanovitev skupnega organa le za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, ki jih tudi poimenuje s tem izrazom). Med ustanoviteljske pravice po mnenju Komisije sodijo le pravice, povezane s statusnimi spremembami gospodarske družbe, določitev ustanoviteljskih deležev, povečanje ali zmanjšanje poslovnega deleža občine v gospodarski družbi ipd.. V primeru, da skupni organ (ali skupščina) izvaja tudi druge pravice, ki sodijo med upravljavske ali nadzorstvene pravice, župan ali podžupan ne smeta biti člana skupnega organa.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih in družbah z omejeno odgovornostjo, katerih ustanoviteljice so občine, izvaja v imenu občin njihov občinski svet. Ti imajo pravico odločati o vprašanjih, o katerih v smislu 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju: ZGD) odločajo družbeniki. Kot družbenik gospodarske družbe odloča občinski svet o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. Občinski svet lahko odločanje o posameznih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov gospodarske družbe, pri čemer je občinski svet pristojen imenovati osebe, ki bodo zastopale interese občine kot družbenika v organih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet ima pravico imenovati za člane organov teh subjektov, ki izvajajo zastopniške, upravljavske ali nadzorstvene pravice (skupščine, nadzorni svet ali upravni odbor) katero koli osebo, razen župana ali podžupana, ki v smislu 27. člena ZIntPK ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja.
V opisanem primeru, ko v gospodarski družbi, ki ima tudi nadzorni svet, opravlja skupščina tudi naloge, ki predstavljajo upravljanje ali nadzor nad gospodarsko družbo, član skupščine ne more biti v smislu 27. člena ZIntPK niti župan niti podžupan. Enako velja tudi v primeru, ko občinski svet določi župana kot pooblaščenca, da zastopa občino na skupščini, ki izvaja upravljavske ali nadzorstvene pravice. V obeh primerih je podana kršitev 27. člena ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih funkcionarjev (poklicnega župana) in nepoklicnega župana ali podžupana.

(odgovor z dne 8.3.2012 št. 06240-1/2012-43)

V zvezi s prehodno določbo 83. člena ZIntPK lahko nepoklicna podžupanja, ki je na dan 5.6.2010 opravljala funkcijo članice sveta šole to funkcijo opravlja do poteka njenega mandata članice sveta. Z dnem izteka mandata je nepoklicna podžupanja v celoti podvržena določbi sedaj veljavnega tretjega odstavka 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 06240-1/2012,42)

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost za poslance ureja specialen zakon, to je ZPos, zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije lahko tolmači in razlaga le določbe ZIntPK, zato vam ne moremo izdati mnenja o materiji, ki je urejena v ZPos, ampak vam svetujemo, da svoje vprašanje naslovite na pristojno delovno telo Državnega zbora.

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,38)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Po neobvezujoči oceni komisije iz te določbe izhaja, da član občinskega sveta ne more biti hkrati zaposlen v občinski upravi – niti kot strokovno tehnično osebje/hišnik.

Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, komisija svetuje, da se s tem vprašanjem obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Pred pridobitvijo mnenja pristojnega ministrstva sklenitev pogodbe o zaposlitvi z občinskim svetnikom odsvetujemo.

(odgovor z dne 3.7.2012 št. 06240-1/2012-102)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37. b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. Po 37. b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijama, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe izhaja, da je funkcija člana občinskega sveta nezdružljiva z delom v službi ožjega dela občine, kar po mnenju komisije pomeni, da član občinskega sveta lahko opravlja funkcijo v svetu krajevne skupnosti, ne sme pa opravljati dela v službi krajevne skupnosti.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo (bivša Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko).

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,37)

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker vsebine pojmov glede ustanoviteljskih in upravljavskih upravičenj v javnih podjetjih ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju ZGD), ki se na podlagi 28. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (uradni list RS, št. 32/93, 38/2010, v nadaljevanju ZGJS) uporablja za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja. Komisija vam lahko poda le svoje mnenje, ki pa je nezavezujoče.
ZGD v 505. členu določa pristojnosti družbenikov v gospodarskih družbah z omejeno odgovornostjo. Družbeniki po navedeni določbi odločajo o: sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; vračanju naknadnih vplačil; delitvi in prenehanju poslovnih deležev; postavitvi in odpoklicu poslovodij (direktorjev); ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij; postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju; zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih, katerih ustanoviteljice so občine, izvajajo občine kot ustanoviteljice oziroma v njihovem imenu občinski sveti. Ti imajo po mnenju Komisije pravico odločati o vprašanjih, o katerih po 505. členu ZGD odločajo družbeniki. Med pristojnosti občinskega sveta (družbenika) sodi tudi imenovanje in odpoklic poslovodij (direktorjev) javnega podjetja.
Izhajajoč iz navedenih določb Komisija meni, da so pristojnosti, ki jih ZGD določa za družbenike gospodarskih družb z omejeno odgovornostjo hkrati tudi pristojnosti občinskih svetov občin ustanoviteljic javnega podjetja, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Občinski svet lahko odločanje o posamičnih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov oziroma svet ustanoviteljev.
Ob upoštevanju navedenega, komisija v zvezi z dodelitvijo ustanoviteljskih pravic skupnemu organu ustanoviteljev meni, da občinski svet občine ustanoviteljice lahko prenese na skupni organ ustanoviteljev le naloge, določene v 505. členu ZGD, med katere pa ne spadajo naloge vodenja poslov niti nadzora nad vodenjem in poslovanjem javnega podjetja, ki predstavljajo upravljanje in nadzor in ne sodijo med ustanoviteljske pravice.

(odgovor z dne 22.2.2012 št. 06240/2012-35)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Pomočnik ravnatelja v osnovi ne opravlja dejavnosti zastopanja, nadzora ali upravljanja javnega zavoda, pa tudi sicer po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom pomočnika ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko pomočnik ravnatelja osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas Komisija opozarja le na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati pomočnik ravnatelja osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge pomočnika ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan ob sprejemanju občinskega proračuna izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je pomočnik ravnatelja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev tej osnovni šoli. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov v sklopu občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,34)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katere zastopnik je, tako na Odboru za okolje in prostor kot tudi pri sprejemanju občinskega proračuna oziroma rebalansa proračuna in sicer v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev javnemu podjetju.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,31)

Komisija je vaše vprašanje presojala le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo omejitve poslovanja, ni pa posegala v presojo nezdružljivosti sodniške funkcije z ostalimi dejavnostmi, ker to vprašanje ureja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07). Bi pa v zvezi s tem opozorili, da pedagoška dejavnost ne sme preiti v svetovalno dejavnost ali biti izvrševana na način, ki krni integriteto sodniške funkcije in/ali ustvarja videz ali celo dejansko nasprotje interesov – to je tako odgovornost pravosodnega funkcionarja, kot tudi njegovega predstojnika.
Kar se tiče omejitev poslovanja, ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana delovati skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved poslovanja tudi med organom ali organizacijo javnega sektorja in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Navedeno pomeni, da Okrožno sodišče ne bo smelo naročiti oziroma poslati svojih predstavnikov na izobraževanje, ki ga bo preko podjetja svojega soproga izvajala sodnica tega sodišča, četudi Zakon o sodniški službi sodnici take dejavnosti ne preprečuje.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,26)

Funkciji občinskega svetnika in predsednika društva sta skladno z ZIntPK združljivi, saj so društva poleg ustanov in političnih strank izrecno navedena kot izjema od subjektov, v razmerju do katerih veljajo določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcij.
Hkrati vas opozarjamo na določbe ZIntPK v zvezi z omejitvami poslovanja v primeru, da bi vaš klub, katerega predsednik bi bil občinski svetnik občine, od te občine želel pridobiti sredstva.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,25)

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker tematike, na katero se sklicujete, to je ločitve nalog na ustanoviteljske, upravljavske in nadzorstvene v gospodarskih družbah, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011). Je pa komisija v povezavi z vašim vprašanjem pristojna presojati nezdružljivost funkcije župana z vidika določb ZIntPK.
Po 27. členu ZIntPK poklicni ali nepoklicni župan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, med katera sodijo tudi javna podjetja (pri nepoklicnih županih je ta prepoved nekoliko milejša kot pri poklicnih – več o tem gl. priloženo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcij z opravljanjem pridobitne dejavnosti in članstvom v organih pravnih oseb). V smislu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v 61. členu določa, da lahko dvoje ali več občin skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje, občinski sveti za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ter za uskladitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Med skupni organ, ustanovljen po 61. členu ZLS, štejejo po mnenju Komisije tudi skupščine javnih podjetij, ki opravljajo le ustanoviteljska upravičenja. Z vidika 27. člena ZIntPK v povezavi z 61. členom ZLS je župan lahko član skupščine javnega podjetja kot predstavnik ustanovitelja, če skupščina opravlja le ustanoviteljska upravičenja, dejavnost upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa opravljajo drugi organi javnega podjetja.
V primeru Javnega podjetja X je v 9. členu Odloka o ustanovitvi (v nadaljevanju: Odlok), kjer so določene pristojnosti skupščine, določeno, da skupščina izvaja samo ustanoviteljske pravice in ne sme izvajati upravljavskih in nadzorstvenih pravic. Javno podjetje ima poleg skupščine tudi direktorja, svet delavcev in nadzorni svet. Naloga nadzornega sveta je, da nadzoruje vodenje družbe.
Kar se tiče naloge skupščine iz 9. člena Odloka, po katerem skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe, komisija meni, da navedena naloga ne predstavlja izvajanja nadzorstvene pravice, v kolikor je skupščina zadolžena le za to, da poskrbi, da se nadzor nad poslovanjem družbe redno opravlja preko notranjih ali zunanjih organov nadzora. V primeru pa, da opravlja nadzor nad poslovanjem skupščina sama, predstavlja ta naloga dejavnost nadzora, kar posledično pomeni, da župan ne more biti član skupščine, ki opravlja poleg ustanoviteljskih pravic tudi nadzorstveno funkcijo.
V zvezi s pristojnostmi skupščine, ki jih določa Odlok, vam komisija svetuje, da pristojnost zagotovitve nadzora nad poslovanjem družbe v Družbeni pogodbi natančneje opredelite oziroma pojasnite, kaj predstavlja zagotovitev nadzora.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06240-1/2012,24)

Komisija je na postavljena vprašanja v okviru svoje pristojnosti odgovorila z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev. Po 3. členu ZIntPK velja ta zakon za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcij podžupanov z drugimi funkcijami primarno ureja Zakon o lokalni samouprav (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. ZIntPK med nezdružljive funkcije podžupanov ne uvršča funkcij v državnih organih, ki bi bile nezdružljive s funkcijo podžupana, kot so funkcija državnega sekretarja, uradnika na položaju ali vodje kabineta predsednika vlade, temveč tovrstno nezdružljivost ureja druga zakonodaja, predvsem ZLS. Ker komisija ni pristojna za razlago ZLS, vam na vaša vprašanja ne more odgovoriti, zato vam predlagamo, da vprašanja naslovite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

(odgovor z dne 13.2.2012 št. 06240-1/2012,16)

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Iz povezave te določbe z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS) izhaja, so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki.
Član nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, prav tako tudi ne član skupščine javnega podjetja, zato ZIntPK hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti oziroma položajev ne prepoveduje. To pa ne pomeni, da takih omejitev ni v drugi zakonodaji – nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine ureja že omenjeni ZLS, ki ga je pristojna tolmačiti Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato prosimo da se s svojim vprašanjem obrnete na to službo.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-11)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Svet zasebnega zavoda je organ upravljanja, iz česar izhaja, da poklicni župan glede na določbo prvega odstavka 27. Člena ZIntPK ne more hkrati opravljati funkcije poklicnega župana in člana sveta zasebnega zavoda.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-10)

V smislu 3. člena ZIntPK velja ZIntPK za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Področje nezdružljivosti poslancev z drugimi funkcijami ali dejavnostmi, na katero se nanaša vaše vprašanje, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), zato se v smislu 3. člena ZIntPK določbe tega zakona o nezdružljivosti funkcij za poslance ne uporabljajo. O opravljanju dodatnih dejavnosti ali del, ki jih opravlja poslanec državnega zbora, odloča v smislu 13. člena ZPos državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti ZPos vam predlagamo, da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilno Komisijo).
Bi pa v zvezi s tem opozorili, da tudi za poslance veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. To pomeni, da se je poslanec dolžan bodisi (samo)izločiti iz razprav in postopkov v državnem zboru, ki se kakorkoli nanašajo na javni zavod, v katerem deluje kot član sveta zavoda (in torej obstaja možnost, da pri odločanju ne bi bil objektiven in nepristranski, ampak bi deloval v korist tega zavoda), ali pa o svoji povezavi z javnim zavodom obvestiti predstojnika (predsednika državnega zbora) in upoštevati njegovo odločitev glede nadaljnjega sodelovanja v zadevi, ki se nanaša na ta zavod.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-8)

V kolikor podžupan svojo funkcijo opravlja poklicno in je hkrati občinski svetnik, mora ravnati po prvem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah. Iz te določbe izhaja, da poklicni podžupan ne more biti hkrati tudi člani v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanjo relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, po katerem prepoved iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka (tudi javnimi skladi) ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS je sprejela Vlada RS, iz česar je mogoče sklepati, da občina ni ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana s tem subjektom – če je temu dejansko tako, je glede na določbe ZIntPK funkcija nepoklicnega podžupana v konkretnem primeru združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če bi opravljal le funkcijo občinskega svetnika (ne pa tudi funkcije podžupana), pa je potrebno ravnati po drugem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet opravlja neposredni nadzor nad javnimi skladi, katerih ustanoviteljica je občina. Kot že navedeno zgoraj, je Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS sprejela Vlada RS, zato občinski sveti ne morejo opravljati neposrednega nadzora nad delom te institucije oziroma njenih območnih izpostav. To pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinskega svetnika združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.

(odgovor z dne 26.1.2012 , pod spisovno št. 06240-1/2012-7)

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Predsednik nadzornega odbora občine po ZIntPK ni funkcionar.
Je pa predsednik nadzornega odbora v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora predsednik nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na društvo, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma da pri tem deluje v korist »svojega« društva.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,6)

Določbe 26. in 27. člena ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij, se uporabljajo le za funkcionarje, ki so določeni v 6. točki 4. člena ZIntPK – med temi ni članov nadzornega odbora občine, niti članov sveta javnega zavoda, kar pomeni, da ZIntPK ne omejuje hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti. Je pa pri članih nadzornega odbora občine treba ustrezno upoštevati Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), ki določa, da člani nadzornega odbora občine ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Za razlago te ureditve je primarno pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) pa na tem mestu izraža le svoje neobvezujoče stališče v zvezi s tem. 29. člen Zakona o zavodih (ZZ) določa, da zavod (v vašem primeru osnovno šolo) upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja. Iz določbe izhaja, da je svet zavoda organ upravljanja, ki ne izvaja poslovodnih opravil zavoda. Poslovodna opravila zavoda v skladu z 31. členom ZZ izvaja direktor zavoda ali drug individualni organ (v vašem primeru ravnatelj osnovne šole). Iz tega izhaja, da se ZLS v delu, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev, ne nanaša na člane sveta zavoda osnovne šole. Za podrobnejša pojasnila v zvezi z ureditvijo v ZLS pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Komisija je primarno pristojna le za razlago in tolmačenje ZIntPK. Ta zakon, kot rečeno, glede nezdružljivosti položaja člana nadzornega odbora občine in člana sveta javnega zavoda nima določb oziroma omejitev. Če sta ti dejavnosti združljivi tudi ob upoštevanju ZLS, pa nadalje opozarjamo, da je član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, kar pomeni, da mora biti pozoren na določbe ZIntPK, ki urejajo dolžno izogibanje nasprotja interesov. Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora član nadzornega odbora občine, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz odločanja, kadar gre za zadeve, ki se nanašajo na osnovno šolo, v kateri je član nadzornega odbora občine tudi član sveta zavoda osnovne šole.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-963)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je konkretna občina.
Glede navedbe v dopisu, da predstavnika v skupščino javnega podjetja, ki opravlja nadzorno funkcijo nad javnim podjetjem, imenuje občinski svet, vas Komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali imenovanja predstavnika skupščine v javnem podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka imenovanja predstavnika občine v skupščino javnega podjetja, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 12.12.2011 št. 001-1/2011-957)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede na navedbe v vašem dopisu, da PODJETJE X d.o.o., ni nosilec javnega pooblastila oziroma ni izvajalec javne službe, funkcija nepoklicne podžupanje po ZIntPK ni nezdružljiva z delom direktorice PODJETJA X d.o.o., se pravi, da nepoklicna podžupanja to delo lahko opravlja. Pri tem poudarjamo, da Komisija ni pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine. Za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-937)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana občine ni združljiva s funkcijo člana Sveta zavoda (ki opravlja dejavnost upravljanja in nadzora) osnovne šole, če je občina ustanoviteljsko, lastniško ali finančno povezana s to osnovno šolo (kar predvidevamo, da je).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-936)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Med subjekte, ki so izvzeti iz prepovedi, sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju določb ZIntPK je za obstoj nezdružljivosti funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornih in upravljavskih organih pravnih oseb zasebnega prava, ki so ustanoviteljsko ali lastniško povezane z občino, v kateri opravlja župan ali podžupan svojo funkcijo, torej odločilnega pomena dejstvo, da je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe. Glede na navedbe v vašem dopisu, da novoustanovljena družba (d.o.o.) kot oseba zasebnega prava, katere soustanoviteljica je občina, ni oziroma ne bo nosilec javnega pooblastila niti ne bo opravljala javne službe, komisija meni, da v takšnem primeru nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornem svetu družbe skladno z določbami ZIntPK ni podana. Pri tem posebej poudarjamo, da komisija ni primarno pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine (za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj).
Glede članstva nepoklicnega župana ali podžupana v skupščini družbe kot organu, ki izvaja le ustanoviteljske pravice, pa komisija meni, da je to dovoljeno tudi v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnih pooblastil ali opravljajo javno službo.
Za odgovor na vprašanje, kdo imenuje predstavnika ustanovitelja v skupščino družbe, ki opravlja javno službo, komisija ni pristojna, ker tega področja ZIntPK ne ureja. Pri tem bi vas le opozorili na prvi odstavek 73. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,št. 11/2011-uradno prečiščeno besedilo, ZJF), ki določa, da o ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, odloča občinski svet, če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.

(odgovor z dne 24.11.2011 št. 001-1/2011-917)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicne podžupanje ni združljiva s funkcijo direktorice javnega zavoda s katerim je občina ustanoviteljsko povezana. V kolikor se bo nepoklicna županja odločila za opravljanje funkcije direktorice javnega zavoda, je dolžna odpraviti nezdružljivost v roku 30 dni od imenovanja oziroma izvolitve na položaj direktorice javnega zavoda.

(odgovor z dne 23.11.2011 št. 001-1/2011-912)

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Nadalje drugi odstavek določa, da ne glede na določbo prvega odstavka poklicni funkcionar lahko opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.
Ker gre v konkretnem primeru za izvedbo enkratnega predavanja, minister komisije skladno z ZIntPK ni dolžan obveščati o izvedbi predavanja v smislu drugega odstavka 26. člena ZIntPK. Komisija ocenjuje, da je izvedba enkratnega predavanja z vidika določbe 26. člena ZIntPK dopustna. Komisija hkrati predlaga, da minister v skladu s še vedno veljavnim Sklepom Vlade RS št: 130-00/2004-3 in namenom ZIntPK, kot izhaja iz 1. člena ZIntPK, opravi predavanje neodplačno ali izvajalcu predavanja predlaga, naj sredstva namenjena za plačilo predavanja nakaže neposredno donirancu.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-890)

Komisija je v zvezi z združljivostjo funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, katerega soustanoviteljica je občina, tej občini že podala pojasnilo dne 19.9.2011. V pojasnilu je Komisija izpostavila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVRL). SVLR je v svojem mnenju navedla, da občina ob upoštevanju določbe 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 121/91 in sprem. V nadaljevanju ZZ) ne more ustanoviti zasebnega zavoda, saj navedena določba določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, kar pomeni, da če občina ustanovi zavod, je ta zavod javni zavod.
V primeru ustanovitve zavoda je tudi Računsko sodišče RS ugotovilo kršitev določb ZZ in naložilo občini uskladitev dejavnosti zasebnega zavoda z določbami ZZ.
Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je v obravnavanem primeru potrebno pri presoji združljivosti funkcije podžupana s članstvom v svetu zasebnega zavoda, upoštevati določbe ZZ, na podlagi katerih temelji mnenje Računskega sodišča in tudi SVRL in iz katerih izhaja, da zavod, katerega soustanoviteljica je občina, četudi ta ne opravlja javne službe, deluje kot javni zavod. V navedenem primeru je po mnenju Komisije podana nezdružljivost funkcije podžupana s članstvom v svetu Zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-842)

Nezdružljivost funkcije poslanca in župana, na katerega se nanaša vaše vprašanje, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju ZPos), za njegovo razlago komisija ni pristojna, temveč je za pristojna Mandatno volilna komisija Državnega zbora.
Ne glede na navedeno, navajamo relevantne določbe Zpos, ki veljajo za določen primer. Drugi odstavek 10. člena Zpos določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Po 11. členu Zpos z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.
Iz 11. člena Zpos izhaja, da funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca (n.pr. funkcija župana) preneha z dnem potrditve mandata poslancu.

(odgovor z dne 17.10.2011 št. 001-1/2011-831)

Komisija vam lahko odgovori le na vprašanja, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nezdružljivost funkcij funkcionarjev ter omejitve poslovanja, za razlago katerih je pristojna.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz 29. člena ZLS izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega komunalnega podjetja, ki ga je ustanovila občina.
Glede poslovanja komunalnega podjetja z občino oziroma dodeljevanjem sredstev iz občinskega proračuna komunalnemu podjetju, katerega zastopnik je član občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in javnim podjetjem, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje javnega podjetja pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla javnemu podjetju.
Na vprašanja o nastopu dela direktorja po 6 mesecih od izstopa iz članstva v nadzornem svetu in o zadržanju mesta direktorja v zasebni družbi brez sklenitve delovnega razmerja, vam komisija ne more odgovoriti, ker ZIntPK, za katerega razlago je Komisija pristojna, teh področij ne ureja. V zvezi s tem vam lahko le svetujemo, da v pravni službi javnega komunalnega podjetja preverite, ali so takšna pravila določena v zakonodaji s področja gospodarskih družb oziroma v njihovih splošnih aktih oziroma statutu.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-825)

Komisija ugotavlja, da se postavljeno vprašanje o nezdružljivosti sekretarja zveze z nalogami predsednika zveze ne nanaša na področje nezdružljivosti funkcij, ki ga ureja ZIntPK in za tolmačenje katerega je pristojna Komisija. ZIntPK namreč ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi le za funkcionarje (poklicne ali nepoklicne) in ne posega na področje nezdružljivosti opravljanja nalog oseb, ki nimajo statusa funkcionarja.
Kot usmeritev k rešitvi vašega vprašanja vam lahko le svetujemo, da se obrnete na organe obeh zvez, v katerih nastopa navedena oseba, da preverijo ali je področje nezdružljivosti opravljanja nalog oseb na položajih urejeno v internih aktih oziroma statutih zvez.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-824)

V vašem primeru primarno ne gre za vprašanje konflikta interesov, ampak za vprašanje (ne)združljivosti posameznih dejavnosti oziroma položajev. Določbe 26. člena ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij, se uporabljajo le za funkcionarje, ki so določeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Direktor javnega zavoda, ustanovljenega s strani občine, je v skladu z 9. in 10. točko 4. člena ZIntPK poslovodna in uradna oseba, nima pa statusa funkcionarja. To pomeni, da v ZIntPK ni omejitev, ki bi direktorju javnega zavoda preprečevale ustanovitev oziroma lastništvo poslovnega deleža v d.o.o.; ne izključujemo pa možnosti, da te omejitve obstajajo v drugi zakonodaji (npr. v delovnopravni zakonodaji v delu, ki ureja konkurenčno prepoved), katere razlaga in tolmačenje pa ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije.
Sama ustanovitev d.o.o. (če je skladna z zakonodajo) ne more pomeniti konflikta interesov, bi pa do njega lahko prišlo npr. v primeru, če bi direktor javnega zavoda sklepal posle s podjetjem, katerega ustanovitelj oziroma družabnik je. V tem primeru mora biti direktor javnega zavoda kot uradna oseba pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, svoje službe pa ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes. Nasprotje interesov ZIntPK sicer definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (prim. 12. in 13. točko 4. člena ZIntPK).

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-817)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), določb ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij nepoklicnih funkcionarjev in omejitve poslovanja ter iz določb Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, v nadaljevanju: ZVNDN), ki ureja področje civilne zaščite.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) je civilna zaščita namensko organiziran del sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po 37. členu ZVNDN je v občinski pristojnosti med drugim tudi urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini, določanje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite, določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanja in pomoč v občini. Naloge zaščite, reševanja in pomoč ob naravnih nesrečah izvajajo po 72. členu enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, enote in službe Civilne zaščite, policija, vojska. Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo skladno z 81. členom ZVNDN poveljniki Civilne zaščite, štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot. Poveljnik Civilne zaščite po 84. členu preverja intervencijsko pripravljenost, vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč, skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Po 92. členu imenuje poveljnika Civilne zaščite občine župan. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničitev usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog Civilne zaščite.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na določbe ZIntPK, določb ZVNDN, po katerih poveljnik Civilne zaščite operativno in strokovno vodi in usmerja zaščito,preverja intervencijsko pripravljenost v enoti Civilne zaščite in vodi strokovno delo na področju Civilne zaščite ter ob upoštevanju določbe 29. člena ZLS, Komisija meni, da je funkcija člana občinskega sveta združljiva z delom poveljnika Civilne zaščite, ker občinski svetnik ne opravlja neposrednega nadzora nad delom enote Civilne zaščite oziroma društva, v okviru katerega Civilna zaščita deluje.
Glede na navedeno je z vidika ZIntPK dopustno, da se plačilo občinskemu funkcionarju, ki je hkrati poveljnik Civilne zaščite, uredi v pravilniku o prejemkih občinskih funkcionarjev (če takega načina seveda ne omejuje drug predpis); ne bi pa bilo dopustno za opravljanje te storitve z občinskim svetnikom skleniti podjemne pogodbe, saj po določbi drugega odstavka 35. člena ZIntPK občina ne sme sklepati pogodb za opravljanje storitev z občinskimi funkcionarji kot fizičnimi osebami (četudi gre za opravljanje storitev, ki so združljive s funkcijo občinskega svetnika).

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-807)

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primerno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnih zavodov, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje zavoda pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, ta občinska svetnica dolžna dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na javni zavod kot na samostojnega proračunskega uporabnika.

(odgovor z dne 23.9.2011 št. 001-1/2011-795)

Funkcija nepoklicnega podžupana v smislu tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je nezdružljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava (zasebni zavod) nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede navedbe v vašem zadnjem dopisu, da je občina soustanoviteljica zasebnega zavoda, ki ni nosilec javnega pooblastila niti ne opravlja javne službe, je komisija pridobila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Iz mnenja izhaja, da je občina lahko soustanoviteljica zasebnega zavoda v smislu 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) v primeru, če zavod izvaja dejavnosti, ki sodijo med lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki so določene z zakonom ali s splošnim aktom občine. V drugih primerih, ko je občina soustanoviteljica zavoda za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, se v smislu 3. člena Zakona o zavodih šteje, da je takšen zavod javni zavod.
Ob upoštevanju mnenja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, komisija meni, da v primeru, ko zasebni zavod opravlja dejavnosti v okviru širšega samoupravnega delokroga občine (izvirne naloge), sodijo te dejavnosti med lokalne javne službe, enako velja tudi v primeru, da je zavod ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, opravljajo pa se na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Glede na navedeno je komisija mnenja, da je v primeru, ko je nepoklicni podžupan član sveta zasebnega zavoda, katerega soustanoviteljica je občina in opravlja dejavnost, skladno s 3. členom Zakona o zavodih ali 21. členom ZLS, podana nezdružljivost funkcije.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-787)

Sporočamo vam, da se prvi odstavek 27. člena ZIntPK, ki ureja prepoved članstva in dejavnosti uporablja za poklicne funkcionarje. Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Za pravilno razumevanje prepovedi je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora in ker jih ZIntPK ne opredeljuje je potrebno njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki področje urejajo. Po oceni Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) organi upravljanja skladno z ZIntPK niso skupščina, občni zbor, skupni organ in podobni organi, ki so primarno in izključno namenjeni izvrševanju pravic ustanoviteljev posameznega subjekta. V kolikor pa ima skupščina tudi upravljavske ali nadzorne pristojnosti, jo je po ZIntPK treba šteti za organ upravljanja oziroma nadzorni organ. Poklicni funkcionar je torej lahko član skupščine, če ta organ izvaja zgolj ustanoviteljska upravičenja, dejavnost vodenja, nadzora in zastopanja pa izvajajo drugi člani pravne osebe.
Za tolmačenje in razlago ZLS glede pristojnosti Nadzornega odbora občine, je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo (sedaj na pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 21.9.2011 št. 001-1/2011-784)

Sporočamo vam, da se določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011 in 43/2011, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Član obrtne zadruge in član nadzornega odbora občine, skladno z določbami ZIntPK, nista funkcionarja.
Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011- 779)

Vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev, med katere sodi tudi predsednik Državnega zbora, z drugimi funkcijami ureja specialen zakon, to je Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/2005 – UPB, 109/2008, 38/2011, dalje ZPos), zato zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije je pristojna tolmačiti in razlagati le določbe ZIntPK, ne pa tudi določb ZPos.
Glede na navedeno predlagamo, da se za razlago nezdružljivosti obrnete na Državni zbor oziroma njegovo pristojno delovno telo; zgolj na splošni ravni pa lahko zapišemo, da ZPos v 10. členu določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih ter funkcije župana in podžupana v občini.

(odgovor z dne 13.9.2011 št. 001-1/2011-774)

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005 – uradno prečiščeno besedilo, 109/2008 in 112/2005, dalje: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja specialen zakon, to je ZPos, za poslance ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011, 43/2011, v nadaljevanju ZIntPK). ZIntPK se namreč po izrecni določbi prvega odstavka 3. člena v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače. Glede na to, da je vprašanje nezdružljivosti funkcije poslancev urejeno v drugem zakonu (ZPos) in se ZIntPK zanje glede teh vprašanj torej ne uporablja, vam mnenja o dopustnosti oziroma (ne)združljivosti opravljanja funkcije poslanca Državnega zbora in funkcije predsednika zbornice ne moremo izdati, saj je Komisija pristojna le za razlago in tolmačenje ZIntPK (ne pa tudi ZPos).

(odgovor z dne 6.9.2011 št. 001-1/2011-760)

ZIntPK ureja nezdružljivost funkcij funkcionarjev (poklicnih in nepoklicnih) z opravljanjem drugih dejavnosti oziroma s članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravnih osebah javnega ali zasebnega prava, ne vsebuje pa določb o nezdružljivosti funkcije župana z opravljanjem uradniškega dela v upravni enoti. Nezdružljivost funkcije župana z delom v organih državne uprave oziroma upravne enote ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS v 37.a in 37. b členu.
Glede na to, da je komisija pristojna tolmačiti in razlagati le določbe ZIntPK, medtem ko je razlaga določb ZLS v pristojnosti Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vam predlagamo, da se z vašim vprašanjem obrnete na navedeno službo (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 1.9.2011 št. 001-1/2011-754)

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Po tretjem odstavku 27. člena velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Občina je ustanoviteljsko povezana z zasebnim zavodom, zato sta v primeru, da je zasebni zavod, v katerem je nepoklicni podžupan član sveta (organa upravljanja), izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila, funkcija nepoklicnega podžupana in člana sveta tega zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK, nezdružljivi. V primeru nezdružljivosti funkcij je podžupan nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave oziroma zahteve za razrešitev članstva.

(odgovor z dne 31.8.2011 št. 001-1/2011-752)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi ureja drugi odstavek 27. člena, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, 120/06, v nadaljevanju: ZGas) je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, ki jo izvajajo gasilske organizacije. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Po 11.c členu ZGas se za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini ustanovi poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju občine. V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in sprem., v nadaljevanju ZLS) izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Iz določb ZLS o pristojnostih občinskega sveta in določb ZGas, po katerem izvajajo gasilsko službo gasilske organizacije, njihov poveljnik pa vodi strokovno delo gasilske organizacije izhaja, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij v občini.
Glede na to, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij, poveljnik gasilskih organizacij (gasilskega društva, gasilske zveze, regije) in civilne zaščite v občini pa tudi ne opravlja dejavnosti zastopanja gasilskih organizacij, temveč je v gasilski zvezi zaposlen in opravlja strokovne naloge v teh organizacijah, ni podana nezdružljivost člana občinskega sveta z opravljanjem nalog poveljnika gasilskih organizacij (civilne zaščite, gasilskega društva, gasilske zveze, regije), iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko poveljnik gasilskega društva, gasilske zveze, regijski poveljnik in poveljnik civilne zaščite.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanju temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij in to med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, za ostale oblike poslovanja pa omejitve oziroma prepovedi v smislu tretjega odstavka 35. člena ne veljajo, če so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov.
V vašem primeru, ko nastopa v postopku naročanja storitev, ki se nanaša na javno kulturno infrastrukturo kot ponudnik poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu oziroma je njegov zastopnik, naročnik pa je javni zavod ni podana omejitev oziroma prepoved poslovanja, kar pomeni, da občinski svetnik ali njegov poslovni subjekt lahko opravlja storitve oziroma sodeluje kot izvajalec storitev, ki jih razpiše javni zavod.

(odgovor z dne 23.8.2011 št. 001-1/2011-730)

299.  Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi dejavnostmi ali članstvom v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja ureja tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Iz tretjega odstavka 27. člena ZIntPK izhaja, da velja prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba javnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja v javnih zavodih in drugih osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Vaša občina je ustanoviteljica zavoda, v katerem naj bi bil nepoklicni podžupan predsednik sveta tega zavoda. Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. Ob upoštevanju tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, kar pomeni, da nepoklicni podžupan ne sme biti hkrati član (in s tem tudi ne predsednik) sveta zavoda, katerega edina ustanoviteljica je občina, v kateri opravlja podžupansko funkcijo.
Glede na to, da sta funkcija nepoklicnega podžupana in članstvo v svetu zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, medsebojno nezdružljivi, je dolžan podžupan, ki opravlja funkcijo predsednika sveta zavoda, nemudoma podati odstopno izjavo oziroma zahtevo za razrešitev članstva v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-718)

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. V drugem in tretjem odstavku so urejene izjeme od splošne prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti. Takšne dejavnosti, za katere veljajo popolne izjeme so športna, publicistična, vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Dejavnosti, ki tudi pomenijo izjemo od splošne prepovedi in o opravljanju katerih mora poklicni funkcionar obvestiti komisijo so: pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška in kulturna dejavnost.
Po četrtem odstavku 26. člena ZIntPK Komisija lahko poklicnemu funkcionarju dovoli tudi opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, pri čemer komisija upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Ob upoštevanju navedenih določb, poklicni funkcionar ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, ki niso zajete med zakonsko določenimi izjemami iz drugega odstavka 26. člena.
V zvezi z vašim vprašanjem, ali lahko zgradite sončno elektrarno in prodajate električno energijo kot samostojni podjetnik, komisija meni, da sodi prodaja električne energije med dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, za katero je določena prepoved opravljanja in ne med zakonske izjeme, kot n.pr. vodenje kmetije, na katero se v dopisu sklicujete. Ob upoštevanju prvega odstavka 26. člena ZIntPK torej velja načelna prepoved opravljanja dejavnosti prodaje električne energije s strani poklicnega funkcionarja (vključno s poklicnim županom).
Pri tem vas seznanjamo, da lahko skladno s četrtim odstavkom 26. člena ZIntPK za opravljanje dejavnosti prodaje električne energije preko lastne sončne elektrarne, zaprosite komisijo za izdajo dovoljenja. Postopek za izdajo dovoljenja se začne na vašo prošnjo, v kateri morate navesti upravičene razloge, zakaj želite poleg javne funkcije opravljati še pridobitno dejavnost in izkazati relevantna dejstva v zvezi s tem. Komisija v postopku presoje in odločanju upošteva javni interes ter stopnjo tveganja, da bi opravljanje dodatne dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje javne funkcije ali ogrozilo njeno integriteto.
Kar se tiče začasne prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije, prvi odstavek 36. člena določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije bivši funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
Iz navedene določbe izhaja, da v poslih, ki jih sklepata organ in poslovni subjekt, v katerem kot predstavnik tega subjekta sodeluje bivši funkcionar organa, ta funkcionar ne sme nastopiti do organa v vlogi predstavnika poslovnega subjekta. Sklenitev posla med organom in poslovnim subjektom, v katerem nastopa kot zastopnik bivši funkcionar, je sicer možna, vendar pod pogojem, da poslovodenje oziroma zastopanje subjekta v konkretnem primeru prevzame nekdo drug.
V vašem primeru lahko sklene občina pogodbo o financiranju dejavnosti z društvom, katerega predsednik je bivši občinski svetnik in od njegovega prenehanja funkcije še nista pretekli dve leti pod pogojem, da predsednik društva za sklenitev pogodbe pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala društvo pri tem poslu.

(odgovor z dne 17.8.2011 št. 001-1/2011-717)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o nasprotju interesov ter o nezdružljivosti funkcij in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS).
Kar se tiče vprašanja o (ne)združljivosti funkcij z drugimi dejavnostmi nepoklicnega funkcionarja (člana občinskega sveta), to materijo ureja drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Po prvem odstavku 27. člena med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja tudi 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem svetu in delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
ZIntPK članstvo v društvih in organih društev nepoklicnim funkcionarjem torej dovoljuje brez omejitev, pa tudi sicer komisija za javna naročila ne sodi med organe iz drugega odstavka 27. člena, nad katerimi bi občinski svet po svoji funkciji opravljal neposredni nadzor nad njihovim delom, niti med naloge, ki so po ZLS nezdružljive s funkcijo člana občinskega sveta. To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta članstvom v komisiji za javna naročila in tudi ne s članstvom v društvu ali zastopanjem društva, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko član komisije za javna naročila, član športnega društva in tudi predsednik društva.

(odgovor z dne 6.7.2011 št. 001-1/2011-615)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta (nepoklicni funkcionar) ne opravlja neposrednega nadzora nad delom zavodov in da so društva izrecno izvzeta od subjektov, za katere velja nezdružljivost, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko predsednik društva in direktor zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, vas komisija opozarja na določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, ta občinski svetnik dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na društvo ali zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika.
V zvezi z vprašanjem o nezdružljivosti člana oziroma predsednika nadzornega odbora občine z drugimi dejavnostmi vam sporočamo, da ZIntPK ureja področje nezdružljivosti funkcij le za funkcionarje (poklicne in nepoklicne), med katere pa člani nadzornih odborov občine ne sodijo. Vprašanje nezdružljivosti članov nadzornih odborov z opravljanjem drugih funkcij ali dejavnosti ureja izključno le ZLS, za katerega razlago komisija ni pristojna, zato vam predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na za to pristojen organ, to pa je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-596)

Komisija je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru ali delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so za nepoklicne župane in podžupane opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja javnega zavoda in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko , lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju navedenih določb sta funkciji podžupana in članstvo v svetu zavoda oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja v zavodu, ki ga je ustanovila občina, nezdružljivi. Podžupan je bil nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave s funkcije oziroma zahteve za razrešitev članstva, tako da mu le to v 30 dneh od imenovanja na funkcijo preneha. Komisija opozarja na prehodno določbo 83. člena ZIntPK, ki je podaljšala rok za odpravo nezdružljivosti za tiste nepoklicne župane/podžupane, ki so opravljali to funkcijo skupaj s članstvom že pred uveljavitvijo ZIntPK (5.6.2010).
Situacije, v katero je zašel podžupan, ko je kot član sveta zavoda sodeloval v postopku izbire direktorja zavoda, ZIntPK ne ureja, zato vam na vprašanje, ali to dejstvo vpliva na postopek izbire ne moremo odgovoriti. Lahko vam le svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo oziroma inšpekcijske službe, ki opravljajo nadzor s področja dejavnosti zavoda, v katerem je do navedene situacije prišlo.
Nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi v smislu 27. člena ZIntPK velja le za funkcionarje (v občini so to župan, podžupan in člani občinskega sveta) in se ne širina njihove družinske člane, iz česar izhaja, da v primeru, ko je žena župana občine direktorica zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, ni podana nezdružljivost funkcij. V navedenem primeru pa lahko nastopijo pri pridobivanju občinskih sredstev za poslovanje zavoda omejitve poslovanja, ki jih določa 35. člen ZIntPK, in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katere ustanoviteljica je občina, ne velja za pridobivanje občinskih sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, te pa so po sedmem odstavku 35. člena ničnost pogodbe ali drugih oblik pridobivanja sredstev.
Za pravno veljavnost dodeljevanja občinskih sredstev za poslovanje zavoda, v katerem opravlja naloge direktorice žena župana občine, se je župan občine v smislu tretjega odstavka 35. člena torej dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na ta zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika; izločiti pa se mora tudi iz postopka podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev ter zanj pooblasti podžupana občine.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-584)

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se nanašajo samo na funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Po tej določbi in v povezavi z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Član nadzornega odbora občine po ZIntPK ni funkcionar, zato se zanj ne uporabljajo določbe ZIntPK glede nezdružljivosti funkcij oz. položajev. Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša SVRL), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojni organ.
Je pa član nadzornega odbora občine skladno z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov po tem zakonu. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz morebitnih postopkov nadzora, ki bi se kakorkoli nanašali na družbo, katere direktor je, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora ne opravlja nepristransko in objektivno (v tem primeru bi dejansko nadzoroval sam sebe oziroma utegnil delovati v korist družbe, katere direktor je).

(odgovor z dne 21.5.2012 št. 06240-1/2012-85)

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS)) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Člani nadzornega odbora občine po ZIntPK niso funkcionarji, zato se za njih določbe ZIntPK glede nezdružljivosti funkcij ne uporabljajo. Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša SVRL), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojni organ.
Je pa član nadzornega odbora skladno z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na društvo (klub), katerega predsednik je ali politično stranko katere podpredsednik je, saj bi v takem primeru dejansko nadziral sam sebe, s tem pa bi se ustvaril najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora ne opravlja nepristransko in objektivno, oziroma da pri tem deluje v svojo korist oz. korist »svojega« društva ali politične stranke, katere podpredsednik je.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-81)

Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v prvem odstavku določa, da funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v prvem odstavku 27. člena, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK poklicni funkcionar (v vašem primeru župan) ne sme biti član nadzornega organa v nobeni pravni osebi javnega ali zasebnega prava.
Glede na to, da je Sklad pravna oseba, funkcija poklicnega župana ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora v tem skladu, kar pomeni, da mora župan skladno z 28. členom ZIntPK odpraviti nezdružljivost v 30 dneh od imenovanja oziroma izvolitve na položaj župana občine.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-80)

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v drugem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom.
Skladno z določbami ZLS občinski svetnik ne more hkrati opravljati dela direktorja občinske uprave, zato mora v 30 dneh po imenovanju na položaj direktorja občinske uprave odstopiti s funkcije občinskega svetnika. Lahko pa bi občinski svetnik skladno z določbo drugega odstavka 27. člena ZIntPK (ob predpostavki, da ni hkrati tudi direktor občinske uprave) opravljal funkcijo v.d. direktorja javnega zavoda.
Direktor občinske uprave in v.d. direktorja javnega zavoda skladno z določbami ZIntPK nimata statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij za njiju ne uporabljajo. Presojanje (ne)združljivosti funkcij direktorja občinske uprave in v.d. direktorja javnega zavoda je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki je pristojen organ za tolmačenje Zakona o javnih uslužbencih. V prilogi vam posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence, ki je usklajena s tem ministrstvom.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-79)

Komisija je pri odgovoru izhajala iz določb veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011, v nadaljevanju: ZSRR-2).
11. člen ZSRR-2 v četrtem odstavku določa, da so člani razvojnega sveta predstavniki občin, predstavniki gospodarstva v regiji in predstavniki nevladnih organizacij. Četrti odstavek tega istega člena določa tudi, da se predstavnike občin voli izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev, med katere sodi tudi župan. Da je župan lahko član razvojnega sveta, torej izhaja iz 11. člena ZSRR-2. To ob upoštevanju določbe prvega odstavka 3. člena ZIntPK, po kateri ta zakon velja za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače, pomeni, da je funkcija župana združljiva s funkcijo člana razvojnega sveta. Tudi sicer se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij z dejavnostjo upravljanja, nadzora in zastopanja (27. člen ZIntPK) v osnovi nanašajo na pravne osebe.

(odgovor z dne 10.5.2012 št. 06240-1/2012-75)

Ker iz vašega vprašanja ne izhaja, kdaj je bila koncesionarki podeljena koncesija, bi uvodoma želeli opozoriti na novo ureditev, ki se tiče tudi podeljevanja koncesij, saj ZIntPK, ki velja od 5.6.2010, za določene primere uzakonja absolutno prepoved podelitve koncesije – v konkretnem primeru zaradi omejitev v 35. členu ZIntPK občina funkcionarju (npr. občinskemu svetniku), ki v tej občini opravlja funkcijo, ne sme podeliti koncesije; posledica kršitve te prepovedi je ničnost pravnega posla. Koncesije, podeljene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010) ostanejo v veljavi do izteka.
Za občinsko svetnico je pri institutu nezdružljivosti funkcij relevanten drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinska svetnica) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka tega člena, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet ne opravlja neposrednega nadzora nad delom sveta zdravstvenega zavoda, kar pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinske svetnice združljiva z imenovanjem v svet zdravstvenega zavoda, ne glede na opravljanje koncesije v tem zdravstvenem zavodu. Do vprašanja, ali je takšno imenovanje sporno z vidika drugih predpisov, ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma podeljevanje koncesij, pa se komisija ne more opredeljevati, zato svetujemo, da o tem pridobite mnenje pristojnega ministrstva.
Mora pa občinska svetnica, kot uradna oseba v skladu z ZIntPK,v vsakem trenutku paziti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike«.
Skladno s tem mora biti občinska svetnica v občinskem svetu izločena iz postopkov, razprav ali odločanja, v katerih bi se izrazilo nasprotje interesov, torej v primerih, ko bi občinski svet odločal o vprašanjih, povezanih z zdravstvenim zavodom, v katerem je občinska svetnica članica sveta zavoda, če bi v konkretnem primeru glede na vsebino odločanja in vse okoliščine primera obstajal tudi kakšen njen zasebni interes, kot je definiran in pojasnjen v prejšnjem odstavku.
Poleg tega imajo status uradne osebe po ZIntPK tudi člani sveta zavoda, kar pomeni, da mora biti članica sveta javnega zavoda, ki kot koncesionarka izvaja dejavnost v tem zavodu, na svetu zavoda izločena iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se na svetu zavoda razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na njeno dejavnost, ki jo opravlja kot koncesionarka (na primer urejanje najemnega razmerja ipd.). Prav tako mora biti članica sveta zavoda izločena oz. ne sme odločati, kadar bi bili interesi občine, ki jo zastopa v svetu javnega zavoda, drugačni od interesov, ki jih ima kot koncesionarka. Ker lahko pogosto dolžno izločanje (bodisi samoiniciativno, bodisi po odločitvi predsednika sveta zavoda) člana sveta javnega zavoda ohromi delo tega organa, v zvezi s tem priporočamo, da občina ustanoviteljica vnaprej oceni možnosti za nastanek nasprotja interesov in v svete javnih zavodov ali na druge položaje ne imenuje oseb, ki bi lahko zastopale tudi interese, drugačne od interesov občine ustanoviteljice, ali bi morale biti zaradi vnaprej poznanih okoliščin, ki pomenijo njihov zasebni interes, prepogosto izločene iz odločanja v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 9.5.2012 št. 06240-1/2012-74)

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja ali nadzora v enakem krogu subjektov, kot za poklicne funkcionarje določa prvi odstavek 27. člena ZIntPK (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Občinski svetnik je torej lahko predsednik društva, ne glede na to, da se društvo financira iz občinskega proračuna in v opisanem primeru torej ne gre za nezdružljivost in s tem za koruptivno ravnanje v smislu določb ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik, kot uradna oseba, v skladu z ZIntPK paziti na določbe o nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.«. Skladno s tem se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se v občinskem svetu razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na društvo, katerega predsednik je občinski svetnik.

(odgovor z dne 7.5.2012 št. 06240-1/2012,70)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK, določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah.
V primeru, ko podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanj relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. V primeru, da družba X d.d. ni nosilec javnega pooblastila oziroma izvajalec javne službe, je funkcija nepoklicnega podžupana združljiva s članstvom v nadzornem svetu družbe.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06240-1/2012,65)

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo zanj ne uporabljajo.
Prav tako ni prepovedi poslovanja med občino, katere predsednik nadzornega odbora občine je sin lastnice in direktorice podjetja, ki opravlja koncesijsko storitev vzdrževanja in urejanja pokopališč ter pogrebne storitve, in tem podjetjem. 35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. S to določbo so torej urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
So pa člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK in jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Komisija zato opozarja, da so se člani nadzornega odbora občine zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki od članov nadzornega odbora terjajo pošteno in objektivno opravljanje nadzora, dolžni izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka nadzora nad zadevami v katerih so udeleženi njihovi družinski člani oziroma osebe, s katerimi imajo oziroma so imeli osebne, politične ali poslovne stike.
Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo.

(odgovor z dne 18.4.2012 št. 06240-1/2012,62)

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
V kolikor je občina ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana z javnim skladom za podporo malega gospodarstva, podžupan ne more hkrati opravljati v tem javnem skladu tudi funkcije direktorja.

(odgovor z dne 11.4.2012 št. 06240-1/2012,56)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Isti člen v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da prenos nalog iz pristojnosti direktorja občinske uprave (gre za naloge v zvezi z načrtovanjem in vodenjem dela občinske uprave, organizacije in koordinacije dela ipd.) na županjo, ni v skladu z veljavno zakonodajo. Kar se tiče članstva v krajevni skupnosti, pa je odgoovor – ponovno po neobvezujočem mnenju komisije – odvisen od tega, ali županja v ožjem delu občine (krajevni skupnosti) opravlja kakšno delo.

Ponovno poudarjamo, da se vaš primer oziroma vprašanja nanašajo na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije. Zato vam svetujemo, da se s temi vprašanji obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (tudi vprašanje o prenosu odločanja na I. in II. stopnji po Zakonu o splošnem upravnem postopku je v pristojnosti tega ministrtva), kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili tudi, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS in ZUP.

odgovor z dne 5.7.2012 št. 06244-8/2012-2)

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. V skladu s to določbo so funkcionarji: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije. Direktor zdravstvenega zavoda ter vodja finančno računovodske službe – izhajajoč iz predhodno navedene določbe – nimata statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij zanju ne uporabljajo. Ker gre za delovni mesti znotraj javnega sektorja, ki ju podrobneje ureja Zakon o javnih uslužbencih, za tolmačenje katerega je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na pristojne službe tega ministrstva.
Konkretnejšega odgovora, ali gre za koruptivno ravnanje v primeru, ko direktor zavoda v službenem času opravlja še svetovalno delo in revizije preko svojega podjetja, zaradi premalo podatkov ne moremo podati (komisija se lahko do obstoja morebitnega koruptivnega ravnanja praviloma opredeljuje le v postopku obravnave prijave, ki se nanaša na konkreten primer, saj je za razglasitev določenega ravnanja kot koruptivnega treba upoštevati vse relevantne okoliščine tega primera). Dejstvo je, da direktor javnega zavoda dodatne (zasebne) dejavnosti v nobenem primeru ne sme opravljati v službenem času, pri čemer pa neobvezujoče menimo, da takšno ravnanje načeloma ne pomeni korupcije, pač pa (individualno) zlorabo službe oziroma položaja v zasebne namene.
Ob tem opozarjamo še, da je direktor zdravstvenega zavoda skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V konkretnem primeru to pomeni, da bi se moral direktor izločiti iz vseh postopkov ali poslov zdravstvenega doma, ki bi se kakorkoli nanašali na podjetje, katerega lastnik/zakoniti zastopnik je, saj bi se v nasprotnem primeru ustvaril najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti direktorja ne opravlja nepristransko in objektivno, ampak daje prednost svojemu zasebnemu interesu (kar pomeni nasprotje interesov). Direktor tako na primer ne more odločati o tem, ali naj zdravstveni zavod sklene pogodbo z njegovim podjetjem, niti podpisati take pogodbe v imenu zdravstvenega zavoda, saj bi to pomenilo nasprotje interesov. Direktor, ki je hkrati lastnik in/ali zastopnik podjetja, ki bi z zdravstvenim zavodom sklepal posel, mora torej biti v celoti izločen iz postopka vzpostavitve in izvedbe tega poslovnega sodelovanja.

Odgovor z dne 21.08.2012 št. 06240-1/2012-110

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da hkratno opravljanje funkcije člana občinskega sveta in direktorja zdravstvenega doma ni sporno oziroma ni v nasprotju z določbami zakona, poudarjamo pa, da gre v tem delu za materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, temveč Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

Tudi z vidika določb ZIntPK hkratno opravljanje funkcij občinskega svetnika in direktorja zdravstvenega doma ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji. Drugi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji – klub temu, da je občina ustanoviteljsko povezana z zavodom – ne vrši nadzora nad delom zavoda. Je pa direktor zdravstvenega zavoda skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

Razlaga vprašanja, ki se nanaša na dodelitev koncesije, ne sodi v pristojnost komisije, temveč Ministrstva za zdravje, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na njihove pristojne službe.

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-124

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da nepoklicni podžupan ne sme biti zaposlen v kabinetu župana kot vodja protokola. Vendar pa ponovno poudarjamo, da se vaše vprašanje nanaša na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS.
Obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje pa urejata drugi in tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane.
Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Navedeno pravilo je v določenem delu postroženo v primeru nepoklicnih županov in podžupanov. Ti funkcionarji ne glede na možnost dejanskega (neposrednega) nadzora nad posameznim subjektom ne smejo opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti člani organov upravljanja ali nadzora v naslednjih subjektih, če je posamezen subjekt ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezan z občino, v kateri nepoklicni podžupan opravlja svojo funkcijo:

– v javnih zavodih,
– v javnih skladih,
– v javnih agencijah,
– v drugih osebah javnega prava in
– v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnega pooblastila ali izvajalci javne službe.

Konkretneje to pomeni, da nepoklicni podžupan lahko opravlja dejavnost zastopanja (npr. kot direktor) ali je član upravljavskega ali nadzornega organa javnega zavoda ali katerega drugega izmed naštetih subjektov, če ta zavod oziroma subjekt na noben način ni povezan z občino, v kateri podžupan opravlja funkcijo, se pravi, da ta občina ni med (so)ustanovitelji, nima lastniškega deleža, niti nadzorne funkcije nad delovanjem zavoda ali drugega subjekta in tudi ne posluje s tem subjektom, niti ne vstopa v nobena druga finančna razmerja z njim. Če med občino in tem subjektom obstaja katera od navedenih povezav, nepoklicni podžupan ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član upravnega ali nadzornega organa tega subjekta. Ker ne razpolagamo s podatkom za kateri javni zavod gre v vašem primeru, vam konkretnejšega odgovora na vaše vprašanje ne moremo podati.

Za lažje razumevanje instituta nezdružljivosti funkcij, kot jo ureja ZIntPK in ki je v pristojnosti komisije, prilagamo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in o prepovedi članstva in dejavnosti po ZIntPK ter Tabelo nezdružljivosti funkcij za funkcionarje. Opozarjamo pa tudi na Pojasnilo v zvezi z uporabo prehodne določbe – tretjega odstavka 83. člena ZIntPK, kjer lahko prav tako najdete dodatne informacije v zvezi s prakso uporabe ZIntPK na področju nezdružljivosti funkcij. Vsa pojasnila so sicer dostopna tudi na spletnih straneh komisije (http://arhiv.kpk-rs.si).

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-123

V zvezi z vašim vprašanjem, ali je direktorica občinske uprave o opravljanju dodatne dejavnosti obvestila komisijo, vas obveščamo, da uradniki na položaju (ta status imajo tudi direktorji občinske uprave) skladno s 26. členom ZIntPK niso dolžni obveščati komisije o opravljanju poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, temveč je ta obveznost v ZIntPK določena zgolj za poklicne funkcionarje (na ravni občine so to župani in podžupani, če funkcijo opravljajo poklicno).

Vprašanja, ki jih zastavljate, se nanašajo na prvi odstavek 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 13/2007-uradno prečiščeno besedilo, št. 65/2008, v nadaljevanju: ZJU), in sicer gre za vprašanje dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti, ki ga za uradnike ureja ZJU. Prvi odstavek 100. člena ZJU določa,da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela,če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne ali je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Nadalje drugi odstavek določa, da mora uradnik preden začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, to sporočiti predstojniku. Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka prepove uradniku predstojnik s sklepom, kar pomeni, da je presoja dovoljenosti hkratnega opravljanja dela uradnika in druge dejavnosti v pristojnosti predstojnika.
Razlaga določb ZJU in presoja dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti za uradnike ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se za morebitna ustrezna pojasnila glede dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti obrnete na Ministrstvo pravosodje in javno upravo.

Odgovor z dne 19.09.2012 št. 06240-1/2012-121

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK (članov nadzornih svetov občine med njimi ni). Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki.

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno (podžupan oziroma občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja ali nadzora v enakem krogu subjektov, kot za poklicne funkcionarje določa prvi odstavek 27. člena ZIntPK (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Občinski svetnik (podžupan) je torej lahko predsednik društva, ne glede na to, da se društvo financira iz občinskega proračuna in v opisanem primeru torej ne gre za nezdružljivost in s tem za koruptivno ravnanje v smislu določb ZIntPK.

Sta pa oba – tako občinski svetnik (podžupan) kot tudi član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradni osebi, za kateri velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogneta morebitnemu nasprotju interesov, se morata oba (član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini ter občinski svetnik) izločiti iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na društvo, katerega računovodja oziroma predsednik sta, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine oziroma v občinskem svetu/občini v delu, ki se nanaša na to društvo, ne opravljata nepristransko in objektivno oziroma da pri tem delujeta v korist »svojega« društva.

Poleg navedenega moramo opozoriti še na določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja. Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane zgoraj omenjene določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Občina pri društvu, katerega predsednik je občinski svetnik ali podžupan, torej ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, niti s tem društvom ne sme vstopiti v nobeno obliko javno – zasebnega partnerstva; lahko pa na podlagi zakona ali preko razpisov financira to društvo, vendar mora biti predsednik društva, ki je hkrati občinski funkcionar, dosledno izločen iz vseh faz postopka, povezanega z občinskim financiranjem tega društva.

Odgovor z dne 12.09.2012 št. 06240-1/2012-118

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcij, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK (med njimi ni direktorjev vladnih uradov – več o tem gl. v priloženem sistemskem pojasnilu).

Direktor urada Vlade Republike Slovenije (ali vladne službe – agencije) je uradnik na položaju. Za to kategorijo javnih uslužbencev glede nezdružljivosti položajev veljajo omejitve po določbah Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF; dalje ZJU). Za tolmačenje tega zakona je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki vam bo lahko podrobneje odgovorilo na vaše vprašanje. Dodajamo pa izpis 100. člena ZJU, ki ureja to materijo (gl. predvsem 5. odstavek):

100. člen ZJU
(opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)
(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.

Odgovor z dne 11.09.2012 št. 06240-1/2012-117

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcij, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Člani sveta zavoda oziroma drugi zaposleni uslužbenci (redno ali po projektu) v javnem zavodu niso funkcionarji, zato se določbe ZIntPK o nezdružljivosti zanje ne uporabljajo, kar pomeni, da se komisija ne more izrekati o (ne)združljivosti članstva v svetu zavoda z zaposlitvijo v tem zavodu. To materijo ureja zakonodaja s področja delovanja javnih zavodov, ki jo je pristojno tolmačiti ministrstvo, na katerega področju zavod deluje. Prav tako komisija ni pristojna tolmačiti oziroma ugotavljati začetka veljave odstopne izjave oziroma odstopa članov sveta zavoda, neobvezujoče pa menimo, da prične odstopna izjava učinkovati z dnem ugotovitve oziroma potrditve slednjega na svetu javnega zavoda, saj šele s tem dnem posamezniku formalno preneha status člana sveta zavoda.

Če predpisi s področja delovanja javnih zavodov ali interni akti konkretnega zavoda ne preprečujejo zaposlitve člana sveta zavoda v zavodu (kot rečeno, to ni materija ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije), pa opozarjamo na določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju okoliščinam, ki pomenijo nasprotje interesov.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Pri tem je potrebno še opozoriti, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem svoje funkcije ali službe ugotovi nasprotje interesov ali možnost da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika. V primeru članov sveta javnega zavoda je to predsednik sveta zavoda. Če v konkretnem primeru svet zavoda odloča o čemerkoli v povezavi s projektom ali zaposlitvijo, za katero kandidira tudi članica sveta zavoda, mora ta zavoda o svoji kandidaturi za delovno mesto na projektu pri istem zavodu pisno obvestiti predsednika sveta zavoda še pred izvedbo katerega koli postopka izbire kandidata, v katerem bi, glede na področno zakonodajo, morala kot članica sveta zavoda sodelovati. Nadalje mora biti ta članica sveta zavoda, ki kandidira za delovno mesto po projektu v istem zavodu, v celoti izločena iz vseh faz postopka, ki bo v zvezi s to izbiro tekel na svetu zavoda (ta izločitev mora biti formalna in dejanska), saj ne more odločati o svoji zaposlitvi ali o projektih, na katerih naj bi se zaposlila. Kar se tiče ostalih članov sveta zavoda, od njih ravnanje s pričakovano stopnjo integritete zahteva, da bodo vse kandidate presojali objektivno in nepristransko in da ne bodo dajali neupravičene prednosti osebi, ki je članica sveta zavoda. Če je med ostalimi člani sveta zavoda kakšen družinski član te kandidatke (ali družinski član katerega od drugih kandidatov), pa mora biti prav tako izločen iz postopka odločanja o kandidatih, saj je sorodstvo okoliščina, ki vnaprej ustvarja videz, da odločanje posameznika ne bo objektivno in nepristransko, kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK.

Odgovor z dne 6.09.2012 št. 06240-1/2012-113

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).

Po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko ravnatelj osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa opozarjamo na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati ravnatelj osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem zaseda položaj ravnatelja. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, mora biti član občinskega sveta izločen iz postopka obravnave in glasovanja občinskega sveta o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je ravnatelj. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov in zadev iz pristojnosti občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je ravnatelj.

Ali se lahko ravnatelj odpove pozivu OVK, ni materija, ki bi jo urejal ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za pojasnilo v tem delu obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivšo SVLR).

Odgovor poslan dne 13.11.2012 št.  06240 – 1 / 2012 – 148

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Predsednica nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, enako velja za notarja, zato se zanjo določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo ne uporabljajo. Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je sicer pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo zato vam predlagamo, da se za podrobnejšo razlago obrnete na pristojni organ.

V predmetni zadevi prav tako tudi ne obstaja prepoved oziroma omejitev poslovanja po ZIntPK med občino in notarko – predsednico nadzornega odbora občine, saj 35. člen ZIntPK prepovedujejo zgolj poslovanje med organom ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ter subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

V kolikor torej predsednica nadzornega odbora ni hkrati tudi družinska članica katerega od občinskih funkcionarjev občine, prepovedi poslovanja zaradi omejitev poslovanja po ZIntPK, ni.
Komisija pa opozarja, da so člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Komisija zato opozarja, da se je predsednica nadzornega odbora občine dolžna izogibati nasprotju interesov ter se dosledno izločati iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na njeno notarsko delo, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine v delu, ki se nanaša na to notarsko delo, ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma, da pri tem deluje v korist svoje notarske pisarne.

Odgovor z dne 15.11.2012  št. 06262 – 1 / 2012 – 186

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 24/2005 – ZPos-UPB1, dalje ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.

Glede na to, da nezdružljivost za poslance ureja specialen zakon, to je ZPos, se za poslance ne uporabljajo določbe o nezdružljivosti funkcij, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Posledično vam komisija ne more izdati mnenja o (ne)dopustnosti hkratnega opravljanja funkcije poslanca in člana nadzornega odbora občine, saj je komisija pristojna le za tolmačenje določb ZIntPK.

Odgovor z dne 23.04.2013 št. 06240-1/2013-64

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se zanj določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij ne uporabljajo. Nezdružljivost funkcij za člane nadzornih odborov občine podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi, ki v 32.a členu določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje te ureditve je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato predlagamo, da se za podrobnejšo razlago obrnete na njihove pristojne službe.

So pa predsednik in člani nadzornega odbora občine uradne osebe, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

Komisija zato opozarja, da se je predsednik nadzornega odbora občine dolžan izogibati nasprotju interesov ter mora biti dosledno izločen iz vseh postopkov nadzora oziroma odločanja nadzornega odbora v zadevah, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt/odvetniško pisarno, kjer dela (glede na to, da ta odvetniška pisarna opravlja storitve za občino), saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v funkciji predsednika nadzornega odbora občine v delu, ki se nanaša na delo te odvetniške pisarne, ne opravlja nepristransko in objektivno. Prav tako je po oceni komisije primerno, da ta oseba v odvetniški pisarni ne opravlja nobenega dela, ki je povezano z občino, v kateri je predsednik nadzornega odbora.

Odgovor z dne 03.05.2013 št. 06240-1/2013-71

Poklicni funkcionar je lahko brez omejitev član politične stranke in vseh njenih organov, prav tako lahko brez omejitev opravlja dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v društvih in ustanovah (fundacijah) oziroma v organih teh subjektov, ne sme pa poklicni funkcionar zastopati naslednjih subjektov oziroma biti član organa upravljanja ali nadzora v teh subjektih:
– v gospodarski družbi,
– v gospodarskem interesnem združenju,
– v zadrugi,
– v javnem zavodu,
– v javni agenciji in
– v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo že omenjenih društev, ustanov in političnih strank).

Navedena prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja naštetih subjektov je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom.
Za pravilno razumevanje obsega prepovedi dejavnosti zastopanja oziroma članstva v organih opravljanja in nadzora je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora. Teh pojmov ZIntPK za svoje potrebe ne opredeljuje, zato je treba njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki urejajo posamezno vrsto zgoraj naštetih subjektov, pri čemer je pomembno dejstvo, da so zakonske določbe, ki urejajo pristojnosti zastopnikov in organov upravljanja in nadzora pogosto dispozitivne in dajejo prednost aktu o ustanovitvi ali statutu posameznega subjekta, ki lahko pooblastila v zvezi z upravljanjem, nadzorom in zastopanjem uredijo drugače, kot jih predvideva zakon. Pri presoji nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja oziroma članstvom v organih upravljanja in nadzora je torej treba izhajati iz dejanskih upravičenj, ki jih ima posameznik ali organ v določenem subjektu javnega ali zasebnega prava.
V konkretnem primeru je lahko sporna pristojnost skupščine, da odloča o politiki in elementih oblikovanja cen, kar bi lahko pomenilo dejavnost upravljanja (vendar je pri tem pomembno tudi, kako se ta pristojnost izvršuje v praksi, o čemer komisija nima podatkov).
Nadalje pa je mogoče ugotoviti, da je ena izmed pristojnosti skupščine, ki izhajajo iz družbene pogodbe, opravljanje nadzora nad racionalnim poslovanjem javnega podjetja. Organi nadzora so tisti organi, ki nadzorujejo poslovanje oziroma vodenje poslov gospodarske družbe oziroma drugega subjekta javnega ali zasebnega prava. Poklicni funkcionarji ne smejo biti člani organov nadzora oziroma nadzornih organov posameznih subjektov javnega ali zasebnega prava (pri čemer je odločilna dejanska pristojnost organa in ne formalno poimenovanje), zaradi česar gre v konkretnem primeru po mnenju komisije za nezdružljivi funkciji.

Odgovor z dne 23.05.2013 št. 06240-1/2013-74

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.
ZIntPK obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje ureja v drugem in tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane, za katere v določenem segmentu uvaja strožji režim kot velja za ostale nepoklicne funkcionarje. Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v enakem krogu subjektov kot poklicni funkcionar (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Sočasno opravljanje funkcij občinskega svetnika in predsednika društva z vidika določb ZIntPK torej ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji.
Je pa občinski svetnik kot funkcionar skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Za konkretni primer to pomeni, da bi se občinski svetnik kot uradna oseba (v kolikor bi bil vključen v kakršenkoli postopek v zvezi z društvom, katerega predsednik je) moral izločiti iz vseh postopkov obravnave in odločanja o vseh zadevah v zvezi z društvom, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru lahko ustvaril najmanj videz, da svojega dela v tej konkretni zadevi ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06240-1/2013-61

Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika oziroma podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Med drugimi zakoni je tudi ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij in položajev v 27. členu. Skladno s to določbo funkciji podžupana in predsednika KMVII nista nezdružljivi, vendar posebej opozarjamo, da je primarna zakonodaja za to področje ZLS, katerega tolmačenje ni v pristojnosti komisije (predlagamo, da se v zvezi s tem obrnete na Službo za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo).

Če sta navedena položaja oziroma funkciji združljivi tudi po določbah ZLS, opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesvov – ne glede na to, na katerem položaju je, uradna oseba (med te sodijo tudi podžupani oziroma člani KMVVI) ne more odločati o zadevah, ki se nanašajo na njo samo oziroma v katerih ima (tudi) zasebne interese. V teh primerih je namreč podano nasprotje interesov, ki se mu morajo uradne osebe dosleno izogibati. ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov pa je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06240-1/2013-54

Ker iz vprašanja ni razvidno področje dela in naloge, ki naj bi jih minister opravljal za UL (sklepamo, da gre za sklenitev delovnega razmerja za krajši (3%) delovni čas, lahko podamo zgolj pavšalen odgovor na zastavljeno vprašanje.
Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa načelno splošno prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti s strani poklicnih funkcionarjev. Konkretneje, zakon določa, da poklicni funkcionarji (mednje sodijo tudi ministri) ob javni funkciji ne smejo opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Nadalje drugi odstavek določa, da ne glede na določbo prvega odstavka poklicni funkcionar lahko opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica. Na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZIntPK lahko komisija v 15 dneh od prejema obvestila uvede postopek ocene nezdružljivosti funkcije s konkretno dejavnostjo in funkcionarju prepove dodatno dejavnost, če obstaja verjetnost, da bi glede na konkreten obseg in naravo dejavnosti ter glede na funkcijo, ki jo opravlja poklicni funkcionar, opravljanje dodatne dejavnosti predstavljajo nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje te funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Če komisija oceni, da je mogoče isti cilj doseči brez prepovedi, vendar z določenimi dodatnimi omejitvami, lahko funkcionarju postavi dodatne pogoje in omejitve, ki mora spoštovati pri opravljanju te dejavnosti. V obeh primerih lahko funkcionar zoper odločitev komisije sproži upravni spor.
V primeru, da ne gre za katero od zgoraj naštetih dejavnosti (izjem), bi minister pred sklenitvijo pogodbe moral pridobiti dovoljenje komisije za opravljanje dodatne dejavnosti.

Odgovor z dne 25.03.2013 št. 06240-1/2013-48

Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika in podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.

Skladno z navedenim to pomeni, da v konkretnem primeru funkcija nepoklicne funkcionarke (podžupanje) ni združljiva s funkcijo predsednice/članstvom v svetu zavoda knjižnice, ki je organ upravljanja tega javnega zavoda, saj je občina ustanoviteljsko in finančno povezana s predmetno knjižnico. Tabela nezdružljivosti funkcij je dostopna tudi nas spletnih straneh komisije.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijama, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe izhaja, da je funkcija podžupana nezdružljiva z delom v službi ožjega dela občine, kar po neobvezujočem mnenju komisije pomeni, da nepoklicna podžupanja ne sme opravljati dela v službi krajevne skupnosti.

Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, predlagamo, da se za podrobnejša pojasnila v zvezi s predmetnim vprašanjem obrnete na pristojno ministrstvo (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo).

Odgovor z dne 27.02.2013 št. 06240-1/2013-36

Komisija je pri odgovoru na vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij. Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.

Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Upoštevajoč navedene zakonske določbe po mnenju komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega zavoda.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa komisija opozarja na nasprotje interesov pri članu občinskega sveta, ki bo hkrati nastopal kot direktor javnega zavoda. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (med katere sodijo tudi občinski svetniki, župani in podžupani) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (v tem primeru župan, ki vodi sejo občinskega sveta oziroma predsedujoči na seji), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik, ki je hkrati direktor javnega zavoda, bodisi samoizločiti iz vseh razprav o tem javnem zavodu na občinskem svetu ali pa v vsakem konkretnem primeru, ki se bo nanašal na javni zavod, katerega direktor je, o okoliščinah nasprotja interesov obvestiti predstojnika – župana oziroma tistega, ki vodi občinski svet – ter počakati na njegovo odločitev, ali lahko sodeluje v nadaljnjih postopkih ali ne.

Komisija neobvezujoče predlaga, da se obravnavani občinski svetnik iz vseh postopkov obravnave javnega zavoda (zdravstvenega zavoda) na občini samoizloči. S tem v zvezi bi tudi zunanje okolje dojelo postopek odločanja kot nepristranski in objektiven. V nasprotnem primeru, torej če bi kakor koli sodeloval v katerikoli fazi postopka odločanja o tem javnem zavodu, bi se namreč ustvaril najmanj videz, da funkcije člana občinskega sveta v teh zadevah ne opravlja objektivno in nepristransko, ampak deluje v korist zavoda, kjer opravlja funkcijo direktorja. Vse izločitve se morajo na transparenten način zabeležiti tudi v zapisniku sej občinskega sveta. Pri tem pa velja še opozoriti, da morajo biti izločitve iz postopkov dejanske (in ne zgolj formalne).

Odgovor z dne 29.01.2013 št. 06240-1/2013-23

Funkciji sta združljivi. Odgovor na vaše vprašanje v zvezi z (ne)združljivostjo funkcije je razviden iz tabele, ki je objavljena na spletnih straneh komisije, opozarjamo pa, da združljivost funkcij ne pomeni avtomatično, da ni omejitev poslovanja med subjekti, v katerih se aktivno udejstvuje ista oseba.

Odgovor z dne 21.01.2013 št. 06240-1/2013-19

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK, med katere se, skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010), uvršča tudi občinske funkcionarje (župan, podžupan in občinski svetniki).

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja poklicno (torej lahko tudi podžupan), ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, v gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank. Glede na to, da v tem konkretnem primeru zavetišče nima svoje lastne pravne subjektivitete in se dejavnosti zavetišča dejansko opravljajo znotraj Veterinarske bolnišnice Brežice, pri čemer svet zavetišča ne bo nadziral delo celotne bolnišnice, pač pa zgolj dejavnosti zavetišča, komisija meni, da je v skladu z zgoraj navedeno določbo ZIntPK funkcija poklicnega podžupana združljiva s funkcijo člana sveta zavetišča za zapuščene živali.

Ne glede na navedeno pa je potrebno opozoriti na določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov uradnih oseb. ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (med katere sodijo tudi podžupani) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (predsedujočega na občinskem svetu oziroma župana), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Komisija v tem konkretnem primeru meni, da se mora podžupanja izločiti iz vseh postopkov na občini, v katerih se bodo obravnavale zadeve povezane s tem zavetiščem oziroma storiti vse, da bi tudi zunanje okolje dojelo postopek odločanja, razpravljanja itd. kot nepristranski in objektiven. V nasprotnem primeru bi se namreč ustvaril najmanj videz, da podžupanja svojega dela ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 16.01.2013 št. 06240-1/2013-12

Komisija presoja (ne)združljivost opravljanja funkcij zgolj za funkcionarje, ne pa tudi za druge kategorije javnih uslužbencev, zato je vprašanja dovoljenosti opravljanja konkretne dodatne dejavnosti oziroma aktivnosti poleg osnovnega dela pri delodajalcu potrebno nasloviti na predstojnika, za dodatna pojasnila v zvezi z razlago Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 13/2007-uradno prečiščeno besedilo, št. 65/2008, v nadaljevanju: ZJU) pa zaprositi pristojno ministrstvo.

Odgovor z dne 10.01.2013 št. 06240-1/2013-8

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Takšna zakona pa sta tudi ZSRR-2A in ZIntPK. Prvi, ki je stopil v veljavo dne 28.7.2012, v 13. členu določa, da izvoljeni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA. Drugi (ZIntPK) pa v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.

Glede na to, da 3. člen ZIntPK določa, da ta zakon velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarnost), pojasnjujemo, da se v tem konkretnem primeru za izvoljene funkcionarje od uveljavitve ZSRRA-2A dalje primarno uporabljajo določbe tega zakona.

S tem v zvezi je potrebno še izpostaviti mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je bilo posredovano v avgustu 2012 (sicer za drugo razvojno agencijo v Sloveniji), in sicer, da je cilj predlagatelja ZSSR-2A postopno uvajanje nove ureditve glede RRS, ter da je kljub temu, da zakon ne predvideva prehodne določbe, potrebno zadevne spremembe glede organa upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA uveljaviti šele ob novih imenovanjih.

Če bi imeli kakršna koli druga vprašanja oziroma pomisleke glede konkretnega primera, vam neobvezujoče svetujemo, da se obrnete na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno tolmačiti ZSRR-2A, ki – kot navedeno zgoraj – se primarno uporablja za vprašanje (ne)združljivosti položaja direktorja RRA s funkcijo občinskega svetnika.

(odgovor z dne 18.6.2013, št. 06240-1/2013- 95)

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi , komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji – kljub temu, da je občina ustanoviteljsko povezana z javnim zavodom – ne vrši nadzora nad delom tega zavoda.

Odgovor št. 06240-1/2015-45 z dne 03/03/2015

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi , komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji ne vrši nadzora nad delom tega subjekta.
Je pa občinski svetnik uradna oseba, kar pomeni, da ga v celoti zavezujejo določbe glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti v skladu z 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne, svoje funkcije ali službe pa ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljeni zasebni interes.

Odgovor št. 06240-1/2015-84 z dne 24/06/2015

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

ZIntPK v 27. členu določa, da nepoklicni funkcionar (torej občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo društev, ustanov in političnih strank), če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Iz tega izhaja, da je opravljanje neposrednega nadzora nad delom posameznega subjekta dejansko vprašanje, ki v vsakem konkretnem primeru zahteva presojo možnosti oziroma obsega nadzora, ki ga lahko funkcionar vrši nad delovanjem posameznega subjekta v svojstvu svoje funkcije oziroma pooblastil. Pri tem je treba v osnovi izhajati iz namena prepovedi članstva, ki je v tem primeru jasen – posameznik ne more kot javni funkcionar nadzirati delovanja organa ali subjekta, katerega član je. To bi namreč pomenilo, da vsaj v določenem delu nadzira samega sebe, kar najmanj ustvarja videz, da kot funkcionar – nadzornik ne bo deloval nepristransko in objektivno.

Glede na pristojnosti in naloge občinskega sveta, določene v Zakonu o lokalni samoupravi 1, komisija meni, da slednje v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji ne vrši nadzora nad delom javnega komunalnega podjetja.

1 Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Odgovor št. 06262-1/2015-95 z dne 26/03/2015

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in gasilskim društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.
Ob upoštevanju navedenih določb je mnenje komisije sledeče:
– predsednik prostovoljnega gasilskega društva, ki je tudi član občinskega sveta in je predlagal amandma k rebalansu občinskega proračuna za dodelitev sredstev za nabavo gasilskega vozila ali drugo investicijo za gasilsko društvo, katerega zastopnik je, se je dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o amandmaju rebalansa občinskega proračuna;
– izločitev iz postopka glasovanja o amandmaju pa ni potrebna s strani poveljnika občinskega poveljstva in predsednika gasilske zveze, ki sta tudi občinska svetnika, saj navedeni osebi ne nastopata v vlogi zastopnika interesov prostovoljnega gasilskega društva, temveč sta predstavnika drugih poslovnih subjektov;
– iz postopka glasovanja in dodelitve sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, se je dolžan izločiti tudi vsak član društva, ki je hkrati član občinskega sveta, saj tudi kot član društva predstavlja v postopku dodeljevanja sredstev pred občinskim svetom interese društva.
Glede vprašanja ali občinski svetnik, ki je predsednik ali član društva, lahko vloži amandma k občinskemu proračunu za dodelitev dodatnih sredstev društvu, katerega predstavnik je, je odgovor pozitiven. Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostjo občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi za spremembo proračunske postavke, ki se nanaša na financiranje društva, katerega predstavnik je. O predlogu takšne spremembe (amandmaju) proračunske postavke društvu, ki ga predstavlja, pa ne more razpravljati, niti glasovati, temveč se je dolžan po vložitvi amandmaja izločiti iz celotnega postopka sprejemanja amandmaja.
V zvezi z vprašanjem, ali smejo občinski svetniki, ki so predsedniki ali člani različnih društev, financiranih iz občinskega proračuna, glasovati o občinskem proračunu kot celoti (Odlok) ali se morajo izločiti iz glasovanja, komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi lahko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

(odgovor z dne 25.1.2012 št. 06262-1/2012-7)

V primeru, ko član sveta šole kot uradna oseba, ki nastopa kot kandidat za ravnatelja šole, na svetu glasuje o samem sebi, so v smislu 12. točke 4. člena ZIntPK podane okoliščine, v katerem je ustvarjen najmanj videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog kot člana sveta šole, ki povzroča nasprotje interesov. V smislu 38. člena ZIntPK je ob nastopu navedenih okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, član sveta šole dolžan obvestiti svojega predstojnika (predsednika sveta) in prenehati z delom člana sveta ter se izločiti iz vseh postopkov in odločanj o imenovanju ravnatelja šole, v katerih tudi sam sodeluje.
Glede na vaše navedbe, da je član sveta sodeloval v postopku glasovanja o imenovanju ravnatelja, v katerem je bil udeležen tudi sam kot kandidat, vam komisija svetuje, da kot njegova predstojnica (predsednica sveta šole) v smislu drugega odstavka 38. člena ZIntPK odločite o obstoju nasprotja interesov ter s svojo odločitvijo seznanite navedenega člana sveta šole. V zvezi s tem lahko sprejmete določene ukrepe in se odločite za ponovitev glasovanja in izločitev člana sveta iz postopka glasovanja in odločanja o imenovanju ravnatelja šole, lahko pa tudi za ponovitev razpisnega postopka, če ugotovite, da je član sveta, ki je hkrati kandidat za ravnatelja, s svojimi dosedanjimi ravnanji vplival na ostale člane sveta, da so glasovali o njem.
Komisija pri tem tudi svetuje, da v internih aktih posebej uredite dolžno izogibanje nasprotju interesov pri članih sveta šole, in opredelite primere okoliščin, ki privedejo do nastanka nasprotja interesov in določite ukrepe za odpravo nasprotja interesov.
Na vprašanje o možnosti vpogleda kandidata v dokumentacijo o postopku imenovanja pa vam Komisija ne more odgovoriti, ker tega vprašanje ne ureja ZIntPK, zato predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na Ministrstvo za šolstvo in šport RS, ki je pristojno za razlago in nadzor nad delovno pravno zakonodajo s področja šolstva.

(odgovor z dne 16.1.2012 št. 06262-1/2012-2)

Glede na to, da so v dopisu presplošne navedbe o organizaciji, v kateri ste zaposleni in vašem delovnem statusu, vam lahko le na splošni ravni pojasnimo pravila o nasprotju interesov, določena v ZIntPK, ki veljajo za uradne osebe.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja ali nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge. Uradna oseba mora skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. To stori tako, da o tem obvesti svojega predstojnika, ali pa se izloči iz delovanja v postopku, v katerem obstaja tudi njen zasebni interes.
V vašem primeru bi po mnenju komisije do nasprotja interesov lahko prišlo v primeru, ko bi kot uradnica opravljali opravila, ki se nanašajo na pravne ali fizične osebe, s katerimi imate ali ste imeli osebne, poslovne ali politične stike oziroma ste pri njih opravljali supervizijo. Ob nastopu takšnih okoliščin ste dolžni seznaniti svojega predstojnika in ravnati skladno z njegovimi navodili.
O ustanovitvi poslovnega subjekta s.p. za izvajanje supervizij vam komisija ne more podati odgovora, ker tega področja ZIntPK ne ureja, temveč ga ureja delovno pravna zakonodaja. Če imate status uradnice skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, pa za vaš primer pravila v zvezi s tem vsebuje tudi 100. člen tega zakona. Za razlago Zakona o javnih uslužbencih je pristojno Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 29.12.2011 št. 001-1/2011-997)

Iz vašega dopisa je razvidno, da ste zaposleni v organu državne uprave, zato na podlagi tega sklepamo, da imate status uradnika. V ZIntPK ni omejitev, ki bi zaposlenemu v organu državne uprave (uradniku) preprečevale lastništvo poslovnega deleža v d.o.o.; ne izključujemo pa možnosti, da te omejitve obstajajo v drugi zakonodaji. Samo lastništvo poslovnega deleža v d.o.o. ne more pomeniti nasprotja interesov, bi pa do morebitnega nasprotja interesov lahko prišlo npr. v primeru, če bi to podjetje poslovalo z državnim organom, v katerem ste zaposleni, ali če bi kot uradnik v okviru svojih delovnih zadolžitev nadzorovali to podjetje. V tem primeru morate biti kot zaposleni v državni upravi pozorni na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izognete, svoje službe pa ne smete uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničili kakšen nedovoljen zasebni interes.
Nasprotje interesov ZIntPK definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (12. in 13. točka 4. člena ZIntPK). Če bi v sklopu svojega dela v državnem organu nadzirali podjetje, katerega lastnik ste, bi to pomenilo nasprotje interesov, saj v takem primeru dela ne morete opraviti objektivno in nepristransko; pa tudi če bi se sami maksimalno trudili biti objektivni in nepristranski, bi se ustvaril videz, da temu ni tako, kar že pomeni nasprotje interesov skladno s predstavljenimi definicijami (pozorni morate biti tudi na to, ali bi se enak videz utegnil ustvariti v primeru nadzora podjetij, ki so konkurenčna vašemu podjetju). V takem primeru se morate iz postopka nadzora bodisi (samo)izločiti ali pa o tem obvestiti svojega predstojnika (ali pa Komisijo za preprečevanje korupcije, če predstojnika nimate), ki nato odloči o nadaljnjem delu v tem postopku – to zahtevata tako ZIntPK, kot tudi 100. Člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki ureja področje opravljanja drugih dejavnosti in konflikt interesov za uradnike. Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se za morebitna podrobnejša pojasnila v zvezi z ureditvijo v tem zakonu obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:
»(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku. Kršitev dolžnosti iz tega odstavka je lažja disciplinska kršitev.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-991)

Glede na posplošene navedbe v vašem dopisu lahko zgolj na splošni ravni pojasnimo pravila, ki od uradnih oseb zahtevajo, da se v vsakem trenutku izogibajo nasprotju interesov. Dolžno izogibanje nasprotju interesov za uradnike primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Komisije za preprečevanje korupcije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki pa dodatno tudi pojasnjuje oziroma definira pojem nasprotja interesov. Nasprotje interesov so po tem zakonu okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne pa osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. To stori tako, da bodisi skladno z zgoraj opisano določbo ZJU o tem obvesti svojega predstojnika, ali pa se (samo)izloči iz delovanja v postopku, v katerem poleg javnih interesov, ki jih je dolžna zasledovati kot uradna oseba, obstaja tudi njej zasebni interes.
Skladno z vsem povedanim se mora v konkretnem primeru uradnik, kadar se vodijo postopki izdaje gradbenih dovoljenj, v katerih sodeluje tudi podjetje njegove partnerice, bodisi sam izločiti iz teh postopkov (in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o izdaji gradbenih dovoljenj) ali pa o dejstvu, da je stranka postopka podjetje njegove partnerice, obvestiti svojega predstojnika in ravnati skladno z njegovimi navodili.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-990)

Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Zgolj situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta javnega podjetja, ki ima status uradne osebe, zaposlen v Zavarovalnici X, pri kateri ima javno podjetje zavarovane svoje objekte, avtomatično še ne povzroča nasprotja interesov. Nasprotje interesov pa bi lahko nastalo pri uradni osebi (predsedniku nadzornega sveta javnega podjetja) v primeru, če ta kakorkoli sodeluje ali odloča v postopku sklepanja zavarovanj ali drugih poslov med javnim podjetjem in zavarovalnico, v kateri je zaposlen, oziroma če sodeluje pri morebitnem nadzoru nad temi posli. Ob nastopu takšnih okoliščin, ki povzročijo nasprotje interesov, se je predsednik nadzornega sveta javnega podjetja dolžan izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla, med katere sodi tudi sklenitev zavarovalne pogodbe med javnim podjetjem in zavarovalnico, v kateri je zaposlen, ter iz postopka morebitnega nadzora nad tem posli.
Tudi dejstvo, da ima občina, katere član občinskega sveta ali (nepoklicni) župan je zaposlen v Zavarovalnici X, sklenjeno zavarovanje objektov pri tej zavarovalnici, samo po sebi ne povzroča nasprotja interesa. Do nasprotja interesov lahko pride, če nepoklicni župan ali član občinskega sveta kakorkoli sodeluje pri sklepanju poslov ali zavarovanj z zavarovalnico, v kateri je zaposlen. Ob nastopu takšnega primera, ki povzroča nasprotje interesov, se je župan ali član občinskega sveta kot uradna oseba (funkcionar) dolžan dosledno izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla (vključno s fazo podpisa pogodbe) v zvezi s sklenitvijo zavarovanj pri zavarovalnici, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-986)

Komisija vam na postavljeno vprašanje poda svoje mnenje le v tistem delu, ki se nanaša na nasprotje interesov, ki ga ureja ZIntPK, ne more pa odgovoriti na vaše pomisleke, ki se nanašajo na ustreznost ocenjevanja kandidatke in njeno dejansko znanje, ker za to ni pristojna. O ustreznosti ocenjevanja in izbire kandidatke lahko presoja pritožbeni organ javnega zavoda oziroma delovno sodišče, v kolikor je v zadevi sprožen sodni spor.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo tudi člani organov upravljanja (svet javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Navedeno pomeni, da je pri ugotavljanju nasprotja interesov treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da je javni zavod zaposlil hčerko članice sveta javnega zavoda, še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov je v navedenem primeru lahko nastalo pri članici sveta javnega zavoda, če je ta kakorkoli sodelovala v postopku izbire kandidatov za zasedbo razpisanega delovnega mesta v javnem zavodu, v katerem je bila izbrana njena hčerka. V primeru, da je prišlo do takšne situacije, se je uradna oseba bila dolžna izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka izbire kandidatov, v katerem je sodelovala tudi njena hčerka.
Ali je v konkretnem primeru prišlo do situacije, ki pomeni nasprotje interesov, iz vašega vprašanja ni razvidno. Če dokazano razpolagate s podatkom, da je članica sveta javnega zavoda sodelovala v postopku izbire kandidatov za zasedbo delovnega mesta, v katerem je bila izbrana njena hčerka (v tem primeru je namreč prišlo do nasprotja interesov) o tem obvestite javni zavod ali komisijo.

(odgovor z dne 5.12.2011 št. 001-1/2011-941)

Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja (člani skupščine javnega podjetja so torej uradne osebe po ZIntPK, če ima skupščina tudi upravljavska upravičenj). Nasprotje interesov nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog, kar pomeni, da je pri ugotavljanju nasprotja interesov treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da brat člana skupščine javnega podjetja pogosto sodeluje v poslih javnega podjetja, še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri članu skupščine javnega podjetja v primeru, če bi ta kakorkoli sodeloval v postopkih javnega naročanja ali dodeljevanja sredstev gradbenemu podjetju, s katerim je njegov družinski član (brat) lastniško ali ustanoviteljsko povezan. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član skupščine javnega podjetja v takšnem primeru dolžan dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje gradbeno podjetje, katerega lastnik ali ustanovitelj je njegov brat.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-930)

Vprašanje, ki ga zastavljate, se nanaša na prvi odstavek 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) in sicer gre za vprašanje dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti, ki ga za uradnike (kar občinski urbanist predvidoma je) ureja ZJU. Prvi odstavek 100. člena ZJU določa, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela, če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne ali je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Nadalje drugi odstavek določa, da mora uradnik preden začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, to sporočiti predstojniku. Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka prepove uradniku predstojnik s sklepom, kar pomeni, da je presoja dovoljenosti hkratnega opravljanja dela uradnika in geodetske dejavnosti v svojstvu s.p. v pristojnosti predstojnika.
Določbe v zvezi z nasprotjem interesov bi se v konkretnih okoliščinah uporabile takrat, ko bi uradna oseba oz. v konkretnem primeru uradnik smel hkrati opravljati delo uradnika in drugo dejavnost (dejavnost ne bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU) in bi se znašel v okoliščinah, v katerih bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti. Uradnik bi moral o teh okoliščinah takoj, ko je glede na okoliščine mogoče obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti ali so bile tako opravljene.
Razlaga določb ZJU in presoja dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti za uradnike ni v pristojnosti Komisije, zato vam svetujemo, da se za morebitna ustrezna pojasnila glede dovoljenosti opravljanja druge dejavnosti obrnete na predstojnika konkretnega uradnika oziroma na Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 18.11.2011 št. 001-1/2011, 906)

V primeru, ki ga navajate, je potrebno možnost obstoja nasprotja interesov presojati v razmerju med javnim uslužbencem, ki ima po ZIntPK status uradne osebe in je hkrati tudi predsednik strokovne komisije za izvedbo javnega naročila in ponudnikom (visokošolskim zavodom) oziroma njegovim mentorjem, ki je skrbnik okvirnega sporazuma pri ponudniku.
Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).
Uradne osebe so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja (10. točka 4. člena ZIntPK).
Komisija ocenjuje, da samo »razmerje« med uradno osebo (javnim uslužbencem) in visokošolskim zavodom, kjer javni uslužbenec opravlja študij, še ne ustvarja okoliščin v katerih bi bilo podano nasprotje interesov, vendar gre po oceni komisije v konkretnem primeru za tesnejšo vez med uradno osebo (javnim uslužbencem) in visokošolskim zavodom. Ta povezava se kaže najmanj v osebnem poznanstvu oziroma osebnih stikih med uradno osebo in njegovim mentorjem (javni uslužbenec pri skrbniku okvirnega sporazuma opravlja doktorsko nalogo), ki je hkrati tudi skrbnik okvirnega sporazuma za račun visokošolskega zavoda, zato se ustvarja najmanj videz, da bi tako razmerje lahko vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Zasebni interes pa bi se lahko izrazil kot premoženjska korist za pravno osebo (visokošolski zavod). Komisija v tovrstnih situacijah priporoča, da se javni uslužbenec kot predsednik komisije izloči iz sodelovanja pri javnem naročilu in se s tem izogne možnosti nastanka nasprotja interesov.

(odgovor z dne 8.11. 2011 št. 001-1/2011-870)

Nasprotje interesov ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Uradna oseba svoje funkcije v smislu drugega odstavka 37. člena ZIntPK ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi javni uslužbenci in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob nastopu okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, je članica strokovne komisije za oddajo javnega naročila v smislu 38. člena ZIntPK dolžna obvestiti svojega predstojnika in prenehati z delom članice strokovne komisije za oddajo javnega naročila ter počakati na odločitev predstojnika o obstoju nasprotja interesov, ki jo mora ta sprejeti v 15 dneh in z njo seznaniti uradno osebo.
Predstojnik mora pri odločanju upoštevati definicije in določbe ZIntPK o nasprotju interesov. Komisija ob tem izraža neobvezujoče mnenje, da v primeru, ko je uradna oseba članica strokovne komisije za oddajo javnega naročila, ta pa odloča o vsebini razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe in predlaga izbor ponudnika, v postopku javnega naročanja pa kot ponudnik sodeluje poslovni subjekt, v katerem ima ta uradna oseba lastniški delež, obstajajo okoliščine, v katerih se ustvarja najmanj videz, da njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog kot članice strokovne komisije.

(odgovor z dne 7.11.2011 št. 001-1/2011-866)

Nasprotje interesov ureja ZIntPK v 12. točki 4. člena, ki nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja (med te sodi tudi član nadzornega sveta javnega podjetja) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da član nadzornega sveta javnega podjetja opravlja zasebno dejavnost na področju prodaje električne energije, inštalacije električnih napeljav in naprav, pri članu nadzornega sveta ne povzroča avtomatično nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK. Nasprotje interesov pa lahko nastane v primeru, ko član nadzornega sveta kot uradna oseba sprejema ali odloča o zadevah, v katerih nastopa tudi njegov poslovni subjekt oziroma on kot samostojni podjetnik ali če bi kot samostojni podjetnik sodeloval v postopkih javnih naročil ali v drugih postopkih pridobivanja sredstev javnega podjetja, v katerem opravlja funkcijo člana nadzornega sveta. V takem primeru bi nastale okoliščine, v katerih bi se najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljene njegove javne naloge. Ob nastopu okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, je član nadzornega sveta javnega podjetja v smislu 38. člena ZIntPK dolžan obvestiti ostale člane nadzornega sveta in prenehati z delom v zadevi, ki povzroča nasprotje interesov oziroma se izločiti iz vseh postopkov in razprav na nadzornem svetu, na katerem se pojavlja njegov poslovni subjekt ali on kot samostojni podjetnik.
Komisija pa opozarja na določbo o prepovedi konkurence, vsebovano v Zakonu o gospodarskih družbah. Komisija ni pristojna za tolmačenje oziroma presojo teh določb, zato vam svetujemo, da v pravni službi javnega podjetja preverite, ali so takšna pravila določena v zakonodaji s področja gospodarskih družb oziroma v njihovih splošnih aktih oziroma statutu.

(odgovor z dne 18.10.2011 št. 001-1/2011-835)

ZIntPK ureja nezdružljivost opravljanja funkcije zgolj za funkcionarje, pri čemer omejuje le hkratno opravljanje določenih funkcij in dejavnosti s strani ene osebe, ne omejuje pa opravljanja določenih dejavnosti družinskim članom funkcionarja. Člani nadzornega odbora občine skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS) ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Tudi ZLS v tem segmentu, nezdružljivosti funkcij torej ne razširja na družinske člane funkcionarja, kar pomeni, da v zakonodaji ni ovir za to, da je zakonec občinske svetnice član nadzornega odbora iste občine.
Član nadzornega odbora občine in občinska svetnica sta v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradni osebi, za kateri velja prepoved nasprotja interesov. Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Sorodstveno razmerje samo po sebi ne pomeni nasprotja interesov in kot tako ne more biti razlog za prenehanje ene ali druge funkcije. Morata pa biti tako član nadzornega odbora občine kot tudi občinska svetnica v skladu s 37. členom ZIntPK ves čas pozorna na to, da do nasprotja interesov ne pride. Skladno s tem naj se zakonec občinske svetnice, ki je član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izloči iz nadzora nad zadevami in sicer takrat, kadar bi se glede na vse okoliščine primera utegnil ustvariti videz, da nadzorne vloge nad zadevami iz pristojnosti občinskega sveta ne opravlja objektivno in nepristransko zaradi dejstva, da je članica občinskega sveta njegova soproga.

(odgovor z dne 17.10.2011 št. 001-1/2011-820)

Nasprotje interesov ureja ZIntPK v 12. točki 4. člena, ki nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. V.d. ravnatelja je uradna oseba v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da je družinski član (hči) v.d. ravnatelja javnega zavoda zaposlena v revizijski družbi, ki izvaja notranjo revizijo pri tem javnem zavodu, pri v.d. ravnatelja ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Nasprotje interesov pa bi lahko nastalo v primeru, ko bi v.d. ravnatelja sodeloval, odločal ali celo vplival na izbiro notranje revizije javnega zavoda, v kateri bi sodelovala njegova hči oziroma če bi sodeloval v postopkih, v katerih obstaja možnost, da svoje funkcije v.d. ravnatelja ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo pri tem na kakršenkoli način deloval v korist revizijske družbe, v kateri je zaposlena njegova hči.
Ob nastopu okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, je v.d. ravnatelja javnega zavoda v smislu 38. člena ZIntPK dolžan obvestiti svojega predstojnika (direktorja javnega zavoda) in prenehati z delom v zadevi, ki povzroča nasprotje interesov oziroma se izločiti iz vseh faz odločanja, povezanih z izbiro notranje revizije v javnem zavodu.

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-816)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov ter iz določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 20/2011, v nadaljevanju ZOFVI), ki urejajo sestavo sveta javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Komisija uvodoma ugotavlja, da vaše vprašanje posega predvsem na področje nezdružljivosti opravljanja nalog zaposlenih v javnih zavodih, za katere pa določbe ZIntPK, ki urejajo področje nezdružljivosti funkcij funkcionarjev z drugimi dejavnostmi ne veljajo.
Določbe o nasprotju o nasprotju interesov vsebuje ZIntPK v 12. točki 4. člena, v katerem opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovne osebe in člani organov upravljanja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba (član sveta javnega zavoda) zaradi svojih osebnih interesov pristransko ali neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Po prvem odstavku 46. členu ZOFVI sestavljajo svet javnega vrtca oziroma šole trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Osmi odstavek 46. člena določa, da oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne smejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet. Po 47. členu ZOFVI delavci javnega vrtca oziroma šole, vajenci, dijaki, študenti višje šole in odrasli volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, starši pa na svetu staršev. Postopek izvolitve predstavnikov delavcev v svet javnega vrtca oziroma šole določa akt o ustanovitvi. Za predsednika sveta člani izvolijo enega izmed članov.
Ob upoštevanju določb ZOFVI, po katerem velja za direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja prepoved voliti in biti izvoljen v svet javnega zavoda, za vse ostale delavce zavoda, ki imajo pravico voliti in biti izvoljeni v svet tega zavoda, pa takšna prepoved v zakonu ni določena, Komisija meni, da ni zakonske omejitve glede hkratnega opravljanja nalog vodenja organizacijske enote javnega zavoda ali sindikata in članstva v svetu javnega zavoda.
Tudi v primeru morebitnega nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK komisija meni, da zgolj situacija, da je vodja organizacijske enote oz. sindikalni zaupnik hkrati član ali predsednika sveta javnega zavoda ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Do nasprotja interesov bi prišlo, ko bi nastopila konkretna okoliščina, v kateri bi član sveta javnega zavoda odločal oziroma sodeloval pri odločitvi na svetu zavoda, ki bi lahko pomenila pridobitev premoženjske ali nepremoženjske koristi zanj, za njegove družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike.

(odgovor z dne 21.9.2011 št. 001-1/2011/782)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Po določbah ZIntPK se nasprotje interesov ugotavlja le za uradne osebe, ki jih ZIntPK v 10. točki 4. člena za svoje potrebe določno opredeljuje, in sicer so uradne osebe po tem zakonu funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
V primeru Javnega stanovanjskega sklada mestne občine, ki sodi med subjekte javnega sektorja, je uradna oseba po ZIntPK tudi predsednik nadzornega sveta in zanj veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.
Situacija, v kateri predsednik nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada obravnava in odloča o sofinanciranju neprofitne stanovanjske gradnje na podlagi vloge družbe X d.o.o., katere direktor in 100% lastnik edinega poslovnega deleža je g. B, ki je hkrati prokurist in lastnik 50% poslovnega deleža družbe Z d.o.o., v kateri je zaposlen predsednik nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada, po oceni komisije v širši javnosti nedvomno zbuja videz pristranskosti in neobjektivnosti pri odločanju o izbiri in sklenitvi pogodbe o sofinanciranju.
Na zasebni interes uradne osebe pa po oceni komisije odkazuje povezanost med družbo Z d.o.o., v kateri je uradna oseba zaposlena in družbo X d.o.o. in sicer preko g. B, ki je direktor in 100% družbenik družbe X d.o.o. ter hkrati prokurist in ima v lasti 50% poslovni delež družbe Z d.o.o. v kateri je kot direktor zaposlen predsednik nadzornega sveta javnega sklada. Glede na to, da je uradna oseba zaposlena na delovnem mestu direktorja, je njen status glede na pravila gospodarskega prava odvisen tudi od volje lastnika 50% poslovnega deleža družbe (o postavitvi in odpoklicu poslovodje oz. direktorja d.o.o. odločajo družbeniki); to pa je ista oseba, ki v imenu druge družbe kandidira na razpisu, o katerem naj bi odločala uradna oseba, zato po oceni komisije o zasebnem interesu uradne osebe v tem primeru ne more biti dvoma.
Institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov oziroma odpravljanja tega nasprotja je namenjen v spodbujanju in krepitvi transparentnosti v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in opravljanju javnih zadev. V konkretnem primeru so po oceni komisije podane okoliščine, ki pomenijo nasprotje interesov skladno z ZIntPK, zato se je predsednik nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada dolžan izločiti iz odločanja o izbiri pogodbenega partnerja in o sklenitvi pogodb na podlagi razpisa, na katerega se je prijavila družba X.

(odgovor z dne 6.9.2011 št. 001-1/2011-766)

Uvodoma vas obveščamo, da Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) ni pristojna za presojo dejanskega stanja oziroma za ugotavljanje, ali gre v konkretnem primeru za konkurenčne družbe v smislu 41. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo UPB3, v nadaljevanju ZGD-1), ampak je to praviloma stvar posameznih družb. Komisija je pristojna le za razlago in tolmačenje določb ZIntPK, ni pa pristojna tolmačiti določb ZGD-1 in Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS, št. 44/2004 in 118/2005).
Ob upoštevanju navedenega podajamo odgovor z vidika določb ZIntPK, ki sodi v pristojnost komisije. ZIntPK v 12. točki 4. člena definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
11. točka 4. člena ZIntPK določa, da so »uradne osebe« funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Javni sektor ima skladno s 4. točko 4. člena ZIntPK isti pomen, kot javni sektor po zakonu, ki ureja javne uslužbence vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Iz navedenega izhaja, da je član nadzornega sveta javnega podjetja uradna oseba skladno z 11. točko 4. člena ZIntPK.
Nasprotje interesov se vedno presoja za konkretno ravnanje in če je izpolnjena predpostavka, da posameznik sme hkrati opravljati določene funkcije oziroma delo, za razliko od določb o nezdružljivosti funkcij ali članstva oziroma konkurenčne prepovedi, ki v praksi pomenijo to, da posameznik v nobenem primeru dveh funkcij/del/članstva ne sme opravljati hkrati.
ZIntPK v 38. členu določa obveznost uradne osebe, da o nastanku ali možnosti za nastanek nasprotja interesov obvesti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene. Zato je v konkretnem primeru na strani predstojnika, da odloči o morebitnem obstoju nasprotja interesov, na komisiji pa le, če uradna oseba nima predstojnika. Glede na to, da iz vašega vprašanja ne izhajajo ne okoliščine, ne konkretno ravnanje, niti status poslovnih subjektov, vam ne moremo podati podrobnejših napotkov ali mnenja v zvezi z zadevo. Praviloma pa predstojnik, v kolikor oceni, da je nasprotje interesov podano, od uradne osebe zahteva, da se izloči iz razprave, odločanja in glasovanja o konkretni zadevi in preveri, ali so bila do tedaj opravljena dejanja izvedena zakonito. Kot »predstojnika« predsednika nadzornega sveta javnega podjetja je po mnenju komisije treba šteti organ, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev članov nadzornega sveta (to je praviloma skupščina).
Poudarjamo, da določbe ZIntPK v zvezi z dolžnim izogibanjem nasprotju interesov veljajo za vse uradne osebe in po naravi stvari terjajo upoštevanje vseh relevantnih okoliščin vsakega konkretnega primera in posameznika posebej. Ker je torej eden od elementov definicije nasprotja interesov zasebni interes, se lahko nasprotje interesov ugotavlja zgolj in samo za konkretnega posameznika, pri tem pa se presoja konkretno ravnanje in v tem času obstoječe okoliščine. Za presojo nasprotja interesov je zato bistven »osebni moment«, saj je potrebno presojati, ali so podane okoliščine v katerih zasebni interes, kot samo temu posamezniku lasten interes, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog.

(odgovor z dne 22.8.2011 št. 001-1/2011-728)

Komisija vam v zvezi z vašim vprašanjem, ki je splošno in ne vsebuje vseh podatkov za presojo nastanka nasprotja interesov, odgovarja le na načelni ravni, izhajajoč iz določb ZIntPK o nasprotju interesov in določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in sprem., v nadaljevanju: ZZ), ki ureja imenovanje direktorja javnega zavoda.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Po 32. členu ZZ direktorja zavoda imenuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če zakon ne določa drugače.
Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Če se v konkretnem primeru uradna oseba znajde v nasprotju interesov, uradni osebi ni treba odstopiti, temveč se mora dosledno izločiti iz odločanja v postopku, v katerem je tako nasprotje nastalo.
Ob upoštevanju navedenih določb bi v primeru, ki ga navajate, nasprotje interesov lahko nastalo v situaciji, ko bi župan občine imel vpliv na imenovanje direktorice javnega zavoda, ki je njegova žena. Ta situacija bi nastala v primeru, ko bi župan občine sodeloval ali odločal v postopku imenovanja direktorice javnega zavoda in tudi v primeru, ko bi podpisal soglasje občine ustanoviteljice k njenemu imenovanju. Nasprotju interesov bi se župan v takšnem primeru moral izogniti tako, da bi se izločil iz vseh faz odločanja o imenovanju direktorice javnega zavoda.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-695)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Po določbah ZIntPK se nasprotje interesov ugotavlja le za uradne osebe, ki jih ZIntPK v 10. točki 4. člena za svoje potrebe določno opredeljuje, in sicer so uradne osebe po tem zakonu funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Med uradne osebe po navedeni določbi ne sodijo družinski člani uradnih oseb, zato se nasprotje interesov po ZIntPK zanje ne more ugotavljati.
V primeru Y d.d., ki je delniška družba in sodi glede na večinski delež oziroma prevladujoč vpliv države oziroma lokalne skupnosti med subjekte javnega sektorja, je uradna oseba po ZIntPK član oziroma predsednik nadzornega sveta in zanj veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nima pa statusa uradne osebe po ZIntPK njegova soproga, zato v vašem primeru, ko se je s svojim projektom kot potencialni konkurent družbe Y d.d. prijavila družba, katere bivša zastopnica je žena predsednika nadzornega sveta Y d.d., ni mogoče uporabiti določb ZIntPK o nasprotju interesov. Komisija bi lahko ugotavljala nasprotje interesov le v primeru, ko bi pri (ne)sprejemu projekta imel aktivno vlogo oziroma vpliv nadzorni svet Y d.d., v okviru katerega bi o tem projektu odločal tudi predsednik nadzornega sveta. Če bi o projektu kakorkoli (so)odločal nadzorni svet Y d.d., bi se moral predsednik tega sveta dosledno izločiti iz tega odločanja, če bi na projektu kandidiralo tudi podjetje, katerega zastopnica je njegova soproga.
Nasprotje interesov je torej institut, ki na ravni konkretnega primera zahteva ugotovitev obstoja zasebnega interesa posamezne uradne osebe, ki vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog. Če se v konkretnem primeru znajde v nasprotju interesov, uradni osebi ni treba odstopiti, temveč se mora dosledno izločiti iz odločanja v postopku, v katerem je tako nasprotje nastalo.
Zloraba informacij družbe Y d.o.o. v škodo te družbe s strani predsednika nadzornega sveta, kakršno opisujete v svojem dopisu, torej ne sovpada z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Vprašanje zlorabe informacij mora v opisanem primeru po oceni Komisije primarno resno obravnavati in preprečiti družba sama oziroma njen organ, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev predsednika oziroma članov nadzornega sveta. Ob tem naj omenimo še, da je izdaja poslovne skrivnosti v 236. členu Kazenskega zakonika opredeljena kot kaznivo dejanje.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-667)

Sporočamo vam, da po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) lahko v konkretnem primeru (zaposlovanje družinskih članov vodstvenih delavcev) pride do korupcije v skladu s 1. točko 4. člena ZIntPK, ko so v postopku zaposlitve (izbire kandidata) podane kršitve s področja zaposlovanja v skladu z veljavno zakonodajo ali kršitve dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem zavodu.
1. točka 4. člena ZIntPK določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Iz navedenega izhaja, da zaposlitev družinskih članov vodstvenih delavcev javnega zavoda, ki je izvedena skladno s predpisi in na podlagi meril, ki zagotavljajo izbor strokovno najbolj usposobljenega kandidata (ne glede na to, da je to družinski član vodstvene osebe zavoda) ni korupcija po 1. točki 4. člena ZIntPK.
V primeru, ko pa postopek zaposlitve ni izveden v skladu s predpisi oziroma pride do izpolnitve elementa korupcije, ki zahteva kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb v javnem zavodu, pa to že pomeni korupcijo v skladu z ZIntPK, saj je drugi element korupcije (korist za določeno osebo) avtomatično izpolnjen z zaposlitvijo mimo predpisov izbrane osebe. Za presojanje, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve dolžnega ravnanja oziroma do kršitve predpisov, Komisija potrebuje popolnejše podatke.
V konkretnem primeru pa je treba biti pozoren tudi na dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Skladno z ZIntPK so namreč tudi poslovodne osebe in javni uslužbenci javnega zavoda uradne oseba po 10. točki 4. člena ZIntPK, kar pomeni, da se morajo izločiti iz vseh dejanj, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov oziroma bi se ustvaril videz tega nasprotja.
V skladu z 12. točko 4. člena ZIntPK je »nasprotje interesov« opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne prepovedujejo zaposlovanja družinskih članov vodstvenih delavcev, temveč je njihov namen zagotoviti, da so postopki izvedeni objektivno in nepristransko. To pomeni, da se mora vodstveni delavec kot uradna oseba izločiti iz vseh postopkov izbire novega kandidata za zaposlitev, če je ta kandidat sorodstveno povezan z uradno osebo (vodstvenim delavcem), saj bi se sicer lahko vsaj ustvaril videz, da vodstveni delavec javnega zavoda ne opravlja svojega dela objektivno in nepristransko; s tem pa bi bili izpolnjeni kriteriji za nasprotje interesov skladno z ZIntPK. Če obstaja verjetnost (ki mora biti verodostojno izkazana z okoliščinami konkretnega primera), da je pri uradnih dejanjih uradnih oseb ostajalo nasprotje interesov, lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov skladno z 39. členom ZIntPK.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-625)

Osebe, ki sicer nimajo statusa uradnih oseb in za katere določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov izrecno ne veljajo, se morajo ko se znajdejo v dvojni vlogi, v vlogi člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev, zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, izogibati nasprotju interesov in se vsekakor izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavnika ali člani so. Enako naj bi veljalo tudi v postopku razdeljevanja sredstev za sofinanciranje kmetijstva, ki ga vodi razpisna komisija petih članov, od katerih so se trije člani prijavili na razpis. Navedeni člani so se po mnenju komisije dolžni izločiti iz postopkov ocenjevanja in razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša nanje osebno ali njihove družinske člane. Glede vprašanja ali se morajo člani razpisne komisije izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev tudi pri ostalih prijavljenih osebah pa je po mnenju komisije odvisno od okoliščin konkretnega primera in od tega, kako je zasnovan javni razpis oziroma tudi od tega, ali bi zaradi izločitve večine članov komisije, le-ta lahko sklepčno odločala o razdelitvi sredstev športnim društvom ali kmetijskih subvencij.
Glede vprašanja, v kateri fazi postopka naj se izloči član občinskega sveta pri dodeljevanju sredstev športnim društvom, katerega član je, je po oceni komisije primerno, da se občinski svetnik izločit iz postopka takoj, ko je seznanjen, da se je na razpis prijavilo društvo, katerega član je, to pa je najkasneje po odpiranju prijav.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-624)

Komisija je ob presoji vašega vprašanja ugotovila, da se za opisani primer, ko je uradnik poleg svojih uradnih dejanj opravljal še cenitve nepremičnin za fizične in pravne osebe, glede (ne)združljivosti njegove službe z opravljanjem dodatne dejavnosti ne uporabljajo določbe ZIntPK, ampak 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/07-UPB3 in 65/2008, v nadaljevanju ZJU), za razlago katerega je pristojno Ministrstvo za javno upravo, nadzor nad spoštovanjem tega zakona pa izvaja Inšpektorat za javno upravo. Kakšne so možnosti ukrepanja zoper uradnika, ki predstojniku v nasprotju z ZJU ni sporočil, da poleg službe opravlja še dodatno dejavnost, vam bosta znala svetovati navedena organa.
Kar se tiče nasprotja interesov, ima navedeni uradnik status uradne osebe po ZIntPK (prim. 10. točko 4. člena ZIntPK). Na komisiji stojimo na stališču, da tudi uradnike zavezujejo določbe ZIntPK v zvezi z dolžnim izogibanjem nasprotju interesov, saj 100. člen ZJU teh vprašanj ne ureja drugače (ampak enako) kot ZIntPK. To pomeni, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. To stori tako, da se izloči iz postopka, v katerem je prisotno nasprotje interesov ali vsaj videz tega nasprotja oziroma da o tem obvesti svojega predstojnika (če predstojnika nima, pa komisijo), ki mora odločiti o obstoju nasprotja interesov in s tem prevzeti odgovornost za zakonito, objektivno in nepristransko izvedbo javne naloge oziroma postopka.
Nasprotje interesov ZIntPK opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog (zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike). V vašem primeru bi se uradnik (lahko) znašel v nasprotju interesov, če bi v okviru opravljanja svojih javnih nalog odločal o zadevah, ki bi se po vsebini in/ali udeleženih subjektih prekrivale z njegovo dodatno dejavnostjo (v tem primeru bi se lahko vsaj ustvaril videz, da pri opravljanju javnih nalog ni objektiven in nepristranski, ampak deluje v dobro svojih »popoldanskih« strank in/ali v svoje dobro).

(odgovor z dne 7.7.2011 št. 001-1/2011-617)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o nasprotju interesov ter o nezdružljivosti funkcij in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS).
Odgovor na vaše vprašanje glede potrebne izločitve predstavnikov športnih društev izhaja iz instituta nasprotja interesov. ZIntPK opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov torej nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali vsaj ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov zavezujejo uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo funkcionarji, uradniki na položaju ali drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Ob upoštevanju navedenih določb zakonska dolžnost izogibanja nasprotju interesov velja le za tiste člane razpisne komisije za javna naročila, ki imajo hkrati tudi status uradne osebe. Predstavnik športnega društva, ki kandidira za pridobitev sredstev, ni uradna oseba, zato določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov zanj izrecno ne veljajo, vendar komisija meni, da se morajo tudi te osebe v primeru, ko se znajdejo v dvojni vlogi – v vlogi člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev – zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, izogibati nasprotju interesov in se vsekakor izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavniki oziroma člani so. Ali se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev ostalim športnim društvom, pa je po oceni komisije odvisno od okoliščin konkretnega primera oziroma od tega, kako je zasnovan razpis. Če lahko z odločanjem o sredstvih za druga istovrstna društva posredno zagotovijo korist »svojemu« društvu, je po mnenju Komisije primerno, da se izločijo tudi iz postopka dodeljevanja sredstev drugim istovrstnim društvom.

(odgovor z dne 6.7.2011 št. 001-1/2011-615)

Sporočamo vam, da Komisija za preprečevanje korupcije lahko tolmači in razlaga le določbe ZIntPK, zato vam ne moremo izdati mnenja o nezdružljivosti funkcije predsednika nadzornega sveta javnega podjetja, ki je hkrati direktor zavarovalnice, pri kateri ima to javno podjetje zavarovano premoženje. ZIntPK ureja nezdružljivost opravljanja funkcije le za funkcionarje, kar pa člani nadzornega sveta javnega podjetja in direktorji zavarovalnice niso.
Vas pa v konkretnem primeru opozarjamo na okoliščine, ki bi po ZIntPK lahko privedle do nasprotja interesov. Skladno z ZIntPK je namreč tudi predsednik nadzornega sveta javnega podjetja uradna oseba (prim. 10. točko 4. člena ZIntPK), kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh dejanj, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov oziroma bi se ustvaril videz tega nasprotja.
V skladu z 12. točko 4. člena ZIntPK je »nasprotje interesov« opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Določbe o nasprotju interesov ne prepovedujejo poslovnega sodelovanja med subjekti, temveč je njihov namen zagotoviti, da so postopki izvedeni objektivno in nepristransko. To pomeni, da se mora predsednik nadzornega sveta javnega podjetja kot uradna oseba izločiti iz vseh postopkov nadzornega sveta, ki so kakorkoli povezani z zavarovalnico, katere direktor je, vključno s postopki nadzora nad zadevami, v katerih je udeležena ta zavarovalnica, saj bi se sicer lahko vsaj ustvaril videz, da naloge predsednika nadzornega sveta v razmerju do »svoje« zavarovalnice ne opravlja objektivno in nepristransko; s tem pa bi bili izpolnjeni kriteriji za nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-598)

Vprašanje predlaganja in imenovanja kandidatov za člane Komisije za imenovanje predavateljev višjih strokovnih šol ureja izključno Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVSI), za katerega razlago in tolmačenje komisija ni pristojna, temveč je zanjo pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Komisija pravnega mnenja, ki sega izven tem, urejenih v ZIntPK, ne more podati; lahko pa na načelni oziroma splošni ravni zapišemo svoje videnje o vprašanjih nasprotja interesov v konkretnem primeru.
35. člen ZVSI, na katerega se sklicujete v dopisu, določa, da Komisijo za imenovanje predavateljev imenuje strokovni svet, sestavljajo pa jo štirje predavatelji, ki jih predlagajo šole oziroma skupnosti šol, in en član strokovnega sveta. Po 34. členu ZSVI podeli naziv predavatelj predavateljski zbor ustrezne šole, z imenovanjem pa mora soglašati strokovni svet. Člani Komisije za imenovanje predavateljev, ki je pristojna za pripravo predloga meril za vidne dosežke na strokovnem področju, za pripravo predloga za imenovanje predavateljev oziroma predloga za soglasje k imenovanjem ter vodenje evidence imenovanih predavateljev, po priporočilih Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij, pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev pa upoštevajo tudi načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranskosti.
Iz opredelitve nalog članov Komisije za imenovanje predavateljev, ki jih opredeljuje ZVSI in priporočil Strokovnega sveta RS torej izhaja, da so člani te komisije dolžni dosledno spoštovati zakonske določbe in priporočila Strokovnega sveta RS o izogibanju nasprotju interesov in se morejo torej dosledno izogniti tudi situacijam, v katerih obstaja možnost nastanka nasprotja interesov. To pomeni, da se je član Komisije za imenovanje predavateljev dolžan izločiti iz tistih postopkov priprave predlogov za imenovanje predavateljev, v katerih obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da svojega dela v tej komisiji zaradi obstoja določenega zasebnega interesa (npr. poznanstva, poslovne povezave ipd. s katerim od kandidatov) ne bo opravil objektivno in nepristransko. Ni pa mogoče po oceni komisije na podlagi instituta nasprotja interesov vnaprej in absolutno omejevati imenovanja posameznika v Komisijo za imenovanje predavateljev.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-597)

Komisija je ob presoji vašega vprašanja izhajala iz določil Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem., v nadaljevanju ZJU) in določil ZIntPK o nasprotju interesov.
Glede na to, da je tolmačenje ZJU primarno v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, navajamo le povzetek relevantnih določb tega zakona, za njihovo podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na to ministrstvo.
Za opravljanje drugih dejavnosti uradnikov primarno velja 100. člen ZJU, ki v prvem odstavku uradniku prepoveduje opravljanje drugih dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Iz drugega in tretjega odstavka 100. člena izhaja, da je uradnik, ki namerava opravljati poleg svojih javnih nalog drugo dejavnost, to dolžan sporočiti svojemu predstojniku, ki lahko uradniku prepove opravljati dejavnost, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena.
Iz navedenega izhaja, da je predstojnik uradnika tista oseba, ki je pristojen presoditi, ali opravljanje druge dejavnosti povzroča situacije, ki izhajajo iz prvega odstavka 100. člena ZJU in jo prepovedati v primeru, da povzroča eno izmed navedenih situacij.
Glede nasprotja interesov, ki ga ZIntPK v 12. točki 4. člena definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, tudi ZIntPK v 38. členu določa obveznost uradne osebe, da o nastanku ali možnosti za nastanek nasprotja interesov obvesti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V vašem primeru, ko uradnik ob izvajanju nalog na področju investicij opravlja kot zasebnik tudi gradbeni nadzor nad občinskimi investicijami, Komisija ni pristojna ugotavljati nastanka nasprotja interesov, ker ima uradnik svojega predstojnika. Vse, kar vam lahko svetujemo je, da v konkretnem primeru preverite vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na to, da bi uradnik zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljal svoje javne naloge. Uradnika tudi izrecno opozorite, da je ob ugotovitvi okoliščin, ki povzročajo nasprotje interesov, dolžan takoj prenehati z delom v zadevi, ki povzroča nasprotje interesov oziroma se izločiti iz vseh faz odločanja o izbiri investicije, nad katero bo izvajal gradbeni nadzor ali pa odkloniti izvajanje gradbenega nadzora, če je kakorkoli sodeloval pri izbiri investicije. Če ocenite, da uradnik dejavnosti iz zgoraj navedenih razlogov sploh ne sme opravljati, ker bi bilo to v nasprotju s prvim odstavkom ZJU, pa naj mu predstojnik prepove opravljanje dejavnosti..

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-574)

ZIntPK ne vsebuje določb, ki bi urejale postopke oziroma pravila zaposlovanja v javnem zavodu, bi pa lahko v primeru, ki ste ga opisali, prišlo do nasprotja interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja (tudi predsednik sveta zavoda), vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge .V konkretnem primeru to pomeni, da predsednica sveta javnega zavoda ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka (npr. sodelovati pri določanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, biti v strokovno izbirni komisiji,…) zaposlitve svojega družinskega člana (očeta) v tem zavodu oziroma se mora vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o izbiri ustreznega kandidata za zaposlitev in se s tem izogniti morebitnemu nasprotju interesov. Če so spoštovana pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, taka zaposlitev z vidika ZIntPK načeloma ni sporna.

(odgovor z dne 21.5.2012 št. 06262-1/2012-87)

Kar se tiče omejitev poslovanja, občina skladno s 35. členom ZIntPK ne more naročati blaga, storitev ali gradenj, niti skleniti katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva z vami ali vašim sinom; vsakršno drugačno dodeljevanje sredstev pa je dovoljeno pod pogojem, da ste vi kot občinski svetnik dosledno izločeni iz vseh faz odločanja o dodelitvi teh sredstev (več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh komisije). Glede na vaše navedbe, da sin ponuja občini zemljišče brezplačno, v primeru sklenitve dogovora z občino ne bo šlo za »posel«, za katerega bi veljale omejitve poslovanja.
Paziti pa morate na dolžno izogibanje nasprotju interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji (tudi občinski svetnik), uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Komisija je mnenja, da posredovanje ponudbe za odstop brezplačnega zemljišča za obvozni del ceste s strani vašega sina na Občino ne pomeni nasprotja interesov (dolžno izogibanje temu nasprotju zavezuje le vas kot občinskega svetnika, ne pa tudi vašega sina, ki nima statusa uradne osebe). Tudi če bi to rešitev občini predlagali vi kot občinski svetnik, to še ne bi pomenilo nasprotja interesov; dejstvo pa je, da na občinskem svetu ne morete razpravljati oz. sodelovati pri odločanju o tem, ali bo ta predlog sprejet. Na občinskem svetu morate biti torej izločeni iz vseh faz razprave in odločanja o pobudi, ki jo je na občino naslovil vaš sin oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka, saj obstajajo v zvezi s to zadevo vaši zasebni interesi (v tem primeru sorodstvena vez med vami in vašim sinom), ki vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog občinskega svetnika (ali pa vsaj zbujajo videz, da je temu tako) – v konkretnem primeru je logično izkustveno mogoče pričakovati, da na občinskem svetu pri razpravi in odločanju o zadevi, ki se nanaša na vašega sina, ne boste objektivni in nepristranski, ampak si boste prizadevali za to, da se doseže rešitev, ugodna za vašega sina. To pa pomeni nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 6.5.2012 št. 06262-1/2012-83)

Za občinsko svetnico je pri institutu nezdružljivosti funkcij relevanten drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinska svetnica) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka tega člena, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet ne opravlja neposrednega nadzora nad delom sveta zdravstvenega zavoda, kar pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinske svetnice združljiva z imenovanjem v svet javnega zavoda, ne glede na opravljanje koncesije v tem zavodu. Do vprašanja, ali je takšno imenovanje sporno z vidika drugih predpisov, ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma podeljevanje koncesij, pa se komisija ne more opredeljevati, ker teh vsebin ZIntPK ne ureja, zato svetujemo, da o tem pridobite mnenje pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ureditev v ZIntPK velja za uradne osebe, med katere sodijo tudi člani sveta javnega zavoda in občinski svetniki (kot funkcionarji v lokalnih skupnostih). ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Skladno s tem mora biti občinska svetnica v občinskem svetu izločena (bodisi samoiniciativno ali pa po odločitvi predsednika sveta javnega zavoda) iz vseh postopkov, razprav ali odločanja, v katerih bi se izrazilo nasprotje interesov, torej v primerih, ko bi občinski svet odločal o vprašanjih povezanih z zdravstvenim zavodom, v katerem je občinska svetnica članica sveta zavoda in bi v tem primeru obstajal tudi njen zasebni interes, kot je definiran in pojasnjen v prejšnjem odstavku.
Poleg tega imajo status uradne osebe po ZIntPK tudi člani sveta zavoda, kar pomeni, da mora biti članica sveta javnega zavoda, ki kot koncesionarka izvaja dejavnost v tem zavodu, na svetu zavoda izločena iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se na svetu zavoda razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na njeno dejavnost, ki jo opravlja kot koncesionarka (na primer urejanje najemnega razmerja ipd.).

(odgovor z dne 9.5.2012 št. 06262-1/2012,80)

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Kar se tiče določbe drugega odstavka 37. člena ZIntPK, ta določba ureja širši pojem nasprotja interesov, in sicer na ravni načelne norme. V tej določbi je pojem zasebnega interesa potrebno razumeti širše od opredelitve »zasebnega interesa uradne osebe,« ki je vsebovan v 13. točki 4. člena ZIntPK in podrobneje predstavljen zgoraj. V sklopu drugega odstavka 37. člena ZIntPK je torej relevanten zasebni interes kogarkoli in ne zgolj uradne osebe, njenih družinskih članov ter fizičnih in pravnih oseb, s katerimi ima urada oseba osebne, poslovne ali politične stike, pri čemer se zasebni interes (uradne osebe ali kogarkoli drugega) prav tako kaže v obliki premoženjske ali nepremoženjske koristi.
Glede na navedene razsežnosti pojma zasebnega interesa v tej določbi je seveda jasno, da zakon posamezniku prepoveduje uporabo funkcije ali službe v javnem sektorju za to, da sebi ali drugemu uresniči kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki npr. skladno z zakonom pozitivno odloči o pravici ali koristi posameznika, je pri opravljanju svoje funkcije ali službe temu posamezniku uresničila zasebni interes, ki pa je seveda dovoljen, če je uradna oseba pri obravnavi in odločanju v tej zadevi spoštovala vse relevantne predpise. Za uresničitev nedovoljenega zasebnega interesa pa bo šlo takrat, ko bo uradna oseba sebi ali drugemu pridobila premoženjsko ali nepremoženjsko korist na nedovoljen način, se pravi s kršenjem, zaobidom ali napačnim tolmačenjem predpisov, v primerih aktivnosti ali situacij, ki niso pravno urejene, pa z ravnanjem v škodo javnih sredstev in/ali v škodo svoje javne funkcije oziroma službe. Pri uresničitvi nedovoljenega zasebnega interesa sebi ali drugemu torej pogosto ne bo šlo za uporabo, ampak za zlorabo funkcije oziroma službe v javnem sektorju. Takšnih dejanj se mora uradna oseba strogo izogibati oziroma vzdržati, v primeru dvoma pa dati prednost javnemu interesu oziroma ravnati tako, da sta maksimalno zaščitena ugled in integriteta oziroma zaupanje v funkcijo oziroma službo uradne osebe. Z doslednim izogibanjem nasprotju interesov se pomembno zmanjša tveganje, da bi prišlo do uresničitve nedovoljenega zasebnega interesa.

(odgovor z dne 26.4.2012 št. 06262-1/2012,74)

Predpostavljamo, da postopek javnega naročila vodijo uradne osebe, kot jih definira ZIntPK. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, kdo so uradne osebe, ki so ves čas dolžne paziti na morebitno nasprotje interesov; to so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Komisija ocenjuje, da sama prijava podjetja kot ponudnika v postopku javnega naročanja še ne pomeni nasprotja interesov, tudi če to dejansko pomeni, da bivši direktor naročnika/sedanji solastnik potencialnega ponudnika razpolaga z več informacijami zaradi svoje pretekle angažiranosti na strani naročnika.
Glede na to, da gre za bivšega direktorja naročnika, ki sedaj deluje v zasebni sferi, kot solastnik poslovnega subjekta, ta oseba v postopku javnega naročanja ne izvaja javnih nalog, saj – kot izhaja iz vašega vprašanja –ni več povezan z naročnikom, zaradi česar v povezavi s to osebo ne moremo govoriti o nasprotju interesov po ZIntPK; seveda pa se mora ta oseba vzdržati vsakršnega (formalnega ali neformalnega) vpliva na bivše sodelavce (podrejene), ki bodo odločali o oddaji javnega naročila.
Na morebitno nasprotje interesov pa morajo biti v tem primeru pozorne uradne osebe naročnika, ki bodo odločale o oddaji javnega naročila in ki so bile nekoč podrejene sedanjemu solastniku enega od ponudnikov – če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi te uradne osebe utegnile ravnati pristransko oziroma dati prednost podjetju, s katerim je povezan njihov bivši nadrejeni, se morajo iz postopka odločanja o oddaji javnega naročila izločiti.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06262-1/2012,73)

Komisija lahko v zvezi z vašim vprašanjem odgovori le na načelni ravni, izhajajoč iz določb ZIntPK o nasprotju interesov in nezdružljivostjo funkcij.
Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
ZIntPKv drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Član občinskega sveta praviloma ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda v smislu drugega odstavka 27. člena ZIntPK, zato ni zakonskih ovir, ki bi občinskemu svetniku prepovedovale opravljati funkcijo člana sveta zavoda.
Kadar je posameznik imenovan v svet zavoda s strani ustanovitelja, se pravi kot posameznik, ki naj bi skrbel za izvrševanje pravic in obveznosti ustanovitelja, hkrati pa je ta ista oseba zaposlena v javnem zavodu, se bodo po oceni Komisije pojavile težave predvsem v primerih, ko interes občine kot ustanovitelja ne bo enak interesom zaposlenih v javnem zavodu (oz. si bodo ti interesi morda celo nasprotovali). V takem primeru se bo ustvaril najmanj videz, da ta posameznik ne bo ravnal objektivno in nepristransko. To pa pomeni, da se mora v svetu javnega zavoda v takem primeru vedno izločiti iz glasovanja in odločanja o zadevi, v kateri obstajajo različni interesi občine kot ustanovitelja na eni strani in delavcev oziroma zaposlenih v javnem zavodu na drugi strani. V nasprotnem primeru se bo namreč znašel v nasprotju interesov.
Ker lahko pogosto dolžno izločanje člana sveta javnega zavoda ohromi delo tega organa, v zvezi s tem priporočamo, da občina v prihodnje pazi na morebitno nasprotje interesov inv svete javnih zavodov ali na druge položaje ne imenuje oseb, ki bi lahko zastopale tudi interese, drugačne od interesov občine, s čimer so vnaprej preprečene situacije, v katerih bi se lahko pojavilo nasprotje interesov.
– V zvezi z vašim vprašanjem, ali predlaganje sprejema sklepa o predčasnem financiranju društev s strani občinskega svetnika, ki je tudi predsednik enega od društev, pomeni kršitev 35. člena ZIntPK, sporočamo, da prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa,da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Samo opravljanje funkcije v občinskem svetu in predsedovanje društvu ne še ne predstavlja nasprotja interesov, niti ni nezdružljivo skladno z ZIntPK (27. člen).
V skladu z navedenim in pod pogojem, da je predčasno financiranje društev zakonito oziroma v skladu s predpisi s področja izvrševanja proračuna (do tega vprašanja se Komisija ne more opredeljevati, saj ne gre za materijo, ki bi jo urejal ZIntPK), se mora občinski svetnik v izogib morebitnemu nasprotju interesov in posledično omejitvam poslovanja izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev. To po oceni komisije zajema tudi fazo predlaganja sprejetja sklepa, s katerim se športnim društvom predčasno, torej pred izvedbo javnega razpisa zagotovijo sredstva v višini 40% glede na realizacijo preteklega leta.
Kadar županja oziroma predsedujoči, ki vodi sejo občinskega sveta, v konkretnem primeru meni, da je sklep nezakonit, je primerno, da o tem opozori občinske svetnike in prekine oziroma odloži obravnavo zadeve do pridobitve mnenja pristojnih organov.
Za tolmačenje in razlago Zakona o lokalni samoupravi, ki ureja sprejemanje sklepov iz pristojnosti občinskega sveta, je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06262-1/2012,72)

Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Ocenjujemo, da samo dejstvo, da je posameznik sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije na vašem skladu, nato pa v okviru svoje zaposlitve, na svoji enoti kmetijsko gozdarske zadruge pomaga/svetuje kmetom, pri pripravi dokumentacije, potrebne za prijavo na razpis vašega sklada, še ne ustreza definiciji nasprotja interesov. Manjka namreč eden od elementov nasprotja interesov, to je element zasebnega interesa kmetijskega svetovalca. Če pa bi do morebitnega nasprotja s strani kmetijskega svetovalca lahko prišlo (npr. svetovanje svojemu družinskemu članu,…) pa Komisija svetuje, da se kmetijski svetovalec morebitnemu nasprotju interesov izogne tako, da se v tem konkretnem primeru odpove svetovanju pri prijavljanju na razpis.

(odgovor z dne 23.4.2012 št. 06262-1/2012,69)

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
V opisanem primeru, ko član sveta javnega zavoda (uradna oseba), ki nastopa kot kandidat za ravnatelja/direktorja, na svetu glasuje o samem sebi, so po mnenju Komisije podane okoliščine, v katerih njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog v svojstvu člana sveta javnega zavoda. Člani sveta javnega zavoda morajo pri glasovanju za kandidate za ravnatelja/direktorja zavoda delovati objektivno in nepristransko. Da bo oseba, ki je sama kandidat za določen položaj, vse svoje proti-kandidate ocenila objektivno in nepristransko ter glasovala za tistega, ki je najboljši, logično ni mogoče pričakovati – izkustveno jasno je, da bo taka oseba glasovala zase oziroma dala prednost svojemu (zasebnemu) interesu. To pa pomeni, da mora biti taka oseba izločena tudi iz faze glasovanja o kandidatih za ravnatelja/direktorja javnega zavoda (pri tem ni pomembno, ali ima ta osebna odločilen glas ali ne).
Ob tem posebej poudarjamo, da je v konkretnem primeru bistveno, da člani sveta javnega zavoda opravljajo javne naloge. Glasovanje zase izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog; ni pa mogoče govoriti o nasprotju interesov, kadar gre za izvrševanje zasebnopravnih dejanj, pri katerih so zasebni interesi povsem legitimni, kot npr. glasovanje zase na splošnih volitvah, kjer posameznik nastopa kot volivec – fizična oseba (in ne kot član javnopravnega organa, kakršen je tudi svet javnega zavoda).
Če bi kandidat kot član sveta sodeloval v postopku glasovanja o imenovanju ravnatelja/direktorja, v katerem je udeležen tudi sam kot kandidat, Komisija svetuje, da njegov predstojnik (predsednik sveta) v smislu drugega odstavka 38. člena ZIntPK odloči o obstoju nasprotja interesov ter s svojo odločitvijo seznani člana sveta javnega zavoda. V zvezi s tem lahko predstojnik sprejme določene ukrepe in se odloči za ponovitev glasovanja in izločitev člana sveta iz postopka glasovanja in odločanja o imenovanju ravnatelja/direktorja. Komisija svetuje, da zavodi v svojih internih aktih posebej uredijo področje nasprotja interesov pri članih sveta javnega zavoda, v katerem opredelijo primere okoliščin, ki privedejo do nastanka nasprotja interesov in določijo ukrepe za odpravo nasprotja interesov.

(odgovor z dne 13.4.2012 št. 06262-1/2012-65)

Glede na splošne navedbe v vašem vprašanju lahko zgolj na splošni ravni iz vidika določb ZIntPK pojasnimo pravila, ki od uradnih oseb zahtevajo, da se v vsakem trenutku izogibajo nasprotju interesov.
V kolikor v postopku javnega naročanja sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), razlaga tega predpisa je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo in ne Komisije za preprečevanje korupcije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. Če drug zakon ne določa drugače, mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi bilo nevarno odlašati. Predstojnik oziroma komisija morata o obstoju nasprotja interesov odločiti v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznaniti uradno osebo.
Če se v postopku javnega naročanja, kot ponudnik prijavi podjetje, s katerim javni uslužbenec poslovno sodeluje, mora ta uslužbenec najkasneje v trenutku, ko izve, da je na razpis prijavljeno tudi to podjetje, bodisi o možnem obstoju nasprotja interesov obvestiti svojega predstojnika in počakati na njegovo odločitev ali pa se (samo)izločiti iz sodelovanja v komisiji oziroma iz postopka javnega naročanja.

(odgovor z dne 11.4.2012 št. 06262-1/2012,64)

Glede na splošne navedbe v vašem vprašanju lahko zgolj na splošni ravni iz vidika določb ZIntPK pojasnimo pravila, ki od uradnih oseb zahtevajo, da se v vsakem trenutku izogibajo nasprotju interesov.
V kolikor v postopku javnega naročanja sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), razlaga tega predpisa je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo in ne Komisije za preprečevanje korupcije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. Če drug zakon ne določa drugače, mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi bilo nevarno odlašati. Predstojnik oziroma komisija morata o obstoju nasprotja interesov odločiti v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznaniti uradno osebo.
Če se na razpis prijavi podjetje, ki je donator športnega društva, katerega član je uradna oseba in je uradna oseba seznanjena s temi donacijami, mora ta uradna oseba skladno z zakonodajo torej pred imenovanjem v razpisno komisijo ali najkasneje v trenutku, ko izve, da je na razpis prijavljeno tudi to podjetje, bodisi o možnem obstoju nasprotja interesov obvestiti svojega predstojnika in počakati na njegovo odločitev ali pa se (samo)izločiti iz sodelovanja v razpisni komisiji.

(odgovor z dne 10.4.2012 št. 06262-1/2012,61)

V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju (direktor oz. tajnik občinske uprave) veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za navedena primera, zgolj z vidika določb ZIntPK, ki se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom (kamor sodi tudi zunajzakonski partner), kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status občinskega funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora biti v smislu prvega odstavka 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 22.3.2012 št. 06262-1/2012,52)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
V opisanem primeru, ko član sveta šole (uradna oseba), ki nastopa kot kandidat za ravnatelja šole, na svetu šole glasuje o samem sebi, so po mnenju Komisije podane okoliščine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog kot člana sveta šole. Ob nastopu navedenih okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, se je član sveta šole dolžan bodisi (samo)izločiti iz vseh postopkov in odločanj o imenovanju ravnatelja šole, v katerih tudi sam sodeluje kot kandidat ali pa v smislu 38. člena ZIntPK obvestiti svojega predstojnika (predsednika sveta šole), in do odločitve pristojnega organa prenehati z udejstvovanjem v zadevah, v katerih obstaja vsaj videz nasprotja interesov. Pri glasovanju oz. izločitvi ni pomembno ali ima uradna osebna odločilen glas ali ne.
V kolikor bi kandidat kot član sveta sodeloval v postopku glasovanja o imenovanju ravnatelja, v katerem je udeležen tudi sam kot kandidat, Komisija svetuje, da njegov predstojnik (predsednik sveta šole) v smislu drugega odstavka 38. člena ZIntPK odloči o obstoju nasprotja interesov ter s svojo odločitvijo seznani člana sveta šole. V zvezi s tem lahko sprejmete določene ukrepe in se odločite za ponovitev glasovanja in izločitev člana sveta iz postopka glasovanja in odločanja o imenovanju ravnatelja šole, lahko pa tudi za ponovitev razpisnega postopka, če ugotovite, da je član sveta, ki je hkrati kandidat za ravnatelja s svojimi dosedanjimi ravnanji vplival na ostale člane sveta, da so glasovali o njem.
Komisija vam pri tem tudi svetuje, da v svojih internih aktih posebej uredite področje nasprotja interesov pri članih sveta šole, v katerem opredelite primere okoliščin, ki privedejo do nastanka nasprotja interesov in določite ukrepe za odpravo nasprotja interesov.

(odgovor z dne 8.3.2012 št. 06262-1/2012,46)

Glede na splošne navedbe v vašem dopisu lahko zgolj na splošni ravni iz z vidika določb ZIntPK pojasnimo pravila, ki od uradnih oseb zahtevajo, da se v vsakem trenutku izogibajo nasprotju interesov. Iz vašega vprašanja namreč ni razvidno kdo od zaposlenih javnih uslužbencev ali funkcionarjev je sodeloval v postopku izbire svetovalca kot strokovnjaka s področja strojnih instalacij.
V kolikor so v postopku sodelovali javni uslužbenci (uradniki), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Komisije za preprečevanje korupcije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne.
V kolikor uradnica, ki je v občini zaposlena kot višja svetovalka župana za proračun in finance, v nobeni fazi postopka ni sodelovala pri izbiri svetovalca, ki je hkrati njen mož, po oceni komisije ni izkazan zasebni interes uradne osebe, zato menimo, da v tem primeru ni podano nasprotje interesov z vidika ZIntPK. Hkrati opozarjamo, da z drugimi morebitnimi okoliščinami, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v konkretnem primeru nismo seznanjeni, zato lahko podamo le splošno mnenje.
Vprašanja dovoljenosti oziroma primernosti imenovanja istega subjekta, ki enkrat nastopa v vlogi podizvajalca strojnih instalacij in tudi v vlogi »super revizorja« – kot strokovnjak s področja strojnih instalacij, ZIntPK ne ureja. Ali je to dovoljeno, je po oceni komisije potrebno preučiti tako z vidika zakonodaje, s področja graditve objektov, kot z zakonodaje s področja javnega naročanja, za kar pa komisija ni pristojna. Ocenjujemo pa, da imenovanje osebe, ki izvaja nadzor tudi nad deli, ki jih sama izvede, ni primerno že z vidika spoštovanja osnovnih etičnih standardov.

(odgovor z dne 7.3.2012 št. 06262-1/2012,45)

Uvodoma poudarjamo, da ZIntPK, ki ga je pristojna tolmačiti in razlagati komisija, v zvezi s pogodbenimi razmerji vsebuje le določbe o omejitvah poslovanja, drugih določb, z vidika kateri bi bilo mogoče ocenjevati (ne)primernost sklepanja pogodb med Državnim zborom in političnimi strankami, pa nima, zato lahko v zvezi s tem podamo le splošno in neobvezujoče mnenje komisije. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da zakonodaja s področja poslanskih pisarn in političnih strank ne prepoveduje oziroma omejuje tega, da sta poslanska pisarna in politična stranka na istem naslovu oziroma v istem prostoru.
Kar se tiče nasprotja interesov po ZIntPK, smo mnenja, da ta institut praviloma ne more biti uporaben za primere, ko se poslanec predstavlja skupaj s politično stranko, saj celoten slovenski politični sistem na ravni zakonodajne in tudi izvršilne veje oblasti temelji na strankarskem modelu, zato bi bilo nasprotje interesov nerealno tolmačiti tako, da poslanec v razmerju do Državnega zbora ne sme predlagati ničesar, kar je povezano s politično stranko, na listi katere je bil izvoljen, in ki ima svojo poslansko skupino tudi v aktualni sestavi Državnega zbora in je preko svojih poslancev dejansko del tega telesa.
Kadar ima politična stranka kot subjekt zasebnega prava v lasti prostore, ki jih je Državni zbor zainteresiran najeti za potrebe poslanske pisarne, smo mnenja, da ni ovire za sklenitev najemne pogodbe, če najemnina ne presega običajne najemnine za takšen prostor in če je ta primeren za poslansko pisarno. Če najeti prostor ne bo namenjen samo delovanju poslanske pisarne, ampak bo v istem prostoru delovala tudi politična stranka, je treba pri določitvi najemnine ustrezno upoštevati tudi obseg dejavnosti poslanske pisarne oziroma čas, ko se bo ta prostor uporabljal za namene poslanske pisarne.
Kadar bi politična stranka prostor, ki ga ima v najemu in v katerem aktivno deluje, oddala v podnajem Državnemu zboru, je potrebno zagotoviti, da bo Državni zbor, ki je subjekt javnega prava in porabnik proračunskih sredstev, dejansko plačal najemnino samo za poslansko pisarno, ne pa tudi za delovanje politične stranke. V tem primeru si mora Državni zbor z vpogledom v najemno pogodbo med najemodajalcem in politično stranko ali na drug ustrezen način zagotoviti podatek, kakšno najemnino politična stranka plačuje za prostor, ki ga daje v podnajem (in ali je prostor sploh upravičena dajati v podnajem) ter se dogovoriti za višino najemnine, ki bo ustrezno odražala delež uporabe tega prostora za potrebe poslanske pisarne. Smiselno enako velja za morebiten skupen najem prostorov – če sta poslanska pisarna in politična stranka v istem prostoru, ki ga skupaj najameta Državni zbor in politična stranka, je potrebno najemnino jasno in transparentno razmejiti glede na deleže, koliko se prostor uporablja za posamezno dejavnost, pri čemer delež za poslansko pisarno krije Državni zbor, delež za politično stranko pa stranka sama.
Kar se tiče podjemnih pogodb za strokovno administrativno pomoč v poslanski pisarni, smo mnenja, da zgolj prostor, v katerem se izvaja dejavnost poslanske pisarne, ne more biti ovira za sklenitev podjemne pogodbe; je pa seveda potrebno pri teh pogodbah paziti na to, da se pri izbiri posameznikov, s katerimi bodo sklenjene, uporabljajo vnaprej določeni objektivni kriteriji in ne morda metode nepotizma ali klientelizma.
Vsebina Sklepa o organizaciji poslanskih pisarn Državnega zbora nam ni poznana; mnenja pa smo, da je v tem aktu primerno urediti tudi morebitna sporna oziroma odprta vprašanja, povezana z najemanjem prostorov in storitev za poslanske pisarne.

(odgovor z dne 7.3.2012 št. 06262-1/2012,44)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da zaposleni v javnem zavodu (javni uslužbenec), ki je izdal knjigo, le-to ponudi v odkup zavodu, v katerem je zaposlen, avtomatično še ne povzroča nasprotja interesov. Nasprotje interesov bi pri javnem uslužbencu, ki ima status uradne osebe, lahko nastalo v primeru, če bi ta kakorkoli sodeloval v postopku javnega naročila (nabava knjig predstavlja za javni zavod javno naročilo), katerega naročnik je javni zavod, v katerem je avtor in izdajatelj knjige zaposlen. Nasprotju interesov se v takšnem primeru ta javni uslužbenec izogne, če se izloči iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi tega posla, v katerem kot naročnik in plačnik knjige nastopa javni zavod, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-22)

Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da samo dejstvo, da župan občine, ki je zaposlen v zavodu, v katerem opravlja naloge svetovalca za razvoj podeželja, v imenu zavoda izdeluje prijave, vodi mednarodne projekte ter izdeluje vloge, poslovne načrte in investicijske programe za pridobivanje sredstev evropskih strukturnih skladov pogodbo, še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Tudi naloge, ki jih opravlja ta uradna oseba kot javni uslužbenec v zavodu in pristojnosti oziroma naloge, ki jih opravlja kot župan občine, same po sebi v smislu ZIntPK niso v medsebojnem nasprotju interesov, v kolikor pri opravljanju teh nalog ne nastanejo okoliščine, v katerih uradna oseba zaradi zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenega, nasprotje interesov pri županu lahko nastane v primeru, če kakorkoli sodeluje pri sklepanju poslov z zavodom, v katerem je zaposlen ali sodeluje v postopku dodeljevanja sredstev temu zavodu. Nasprotje interesov torej nastane, če župan sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije župana ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo na katerikoli način deloval v korist zavoda,v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov se je župan v takšnih primerih dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopkov ali poslov z zavodom, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-36)

Komisija je pri presoji vaših vprašanj, ki posegajo na področje opravljanja dodatnih dejavnosti in nasprotja interesov pri inšpektorjih, izhajala iz določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem, v nadaljevanju: ZJU), Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIN) in določb ZIntPK o nasprotju interesov.
Uvodoma pojasnjujemo, da se skladno s 40. členom ZIntPK določbe o nasprotju interesov po ZIntPK ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom. V kolikor se torej inšpektor, ki vodi konkreten inšpekcijski postopek znajde v okoliščinah, ki utemeljujejo njegovo takojšnjo izločitev iz inšpekcijskega postopka ali če inšpektor misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev, je upoštevaje 3. člen ZIN dolžan ravnati skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
Enako velja za inšpektorja, ki vodi prekrškovni postopek. Skladno z 58. členom ZP-1, se glede izločitve uradnih oseb uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
V primeru, ko se uradnik znajde v situaciji, za katero izločitev uradne osebe ni izrecno urejena v drugem zakonu, se za uradniška delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge in med katere sodijo tudi inšpektorji, glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov uporabijo določbe 100. člena ZJU in 15. člena ZIN, glede nasprotja interesov pa tudi določbe ZIntPK o nasprotju interesov. Omejitve opravljanja drugih dejavnosti za inšpektorje ureja 15. člen ZIN, po katerem inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno in pedagoško delo.
Institut nasprotja interesov za uradnike je urejen v ZJU, kot tudi v ZIntPK. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da uradnik (inšpektor), ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili.
Nasprotje interesov ureja ZIntPK v 12. točki 4. člena, ki določa, da je so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo vsi javni uslužbenci, biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.
Glede na navedene določbe, komisija v primeru inšpektorja, ki ima svojega predstojnika ni pristojna odločati o njegovi izločitvi iz postopka o prekršku, v katerem nastopa kot kršitelj ali oškodovanec oseba, s katero ima (uradna oseba) inšpektor osebne ali poslovne stike. Ne glede na to, pa komisija za opisani primer ocenjuje, da pri inšpektorju, ki je osebno ali poslovno povezan z osebo, zoper katero poteka postopek o prekršku ali je oškodovanec v postopku, so podane okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob ugotovitvi nastanka navedenih okoliščin in tudi zaradi krepitve integritete inšpektorja ter organa, v katerem inšpektor opravlja svoje naloge, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se inšpektorja v takšnih primerih izloči iz inšpekcijskih postopkov kot tudi postopkov o prekršku.
15. člen ZIN je še vedno veljaven, komisija pa ocenjuje, da ima predstojnik inšpektorja možnost in dolžnost, pri opravljanju dodatnega znanstvenega in izobraževalnega dela, ki bi lahko privedlo do nasprotja interesov, prepovedati inšpektorju opravljanje dodatne dejavnosti pri subjektih, pri katerih opravlja ali bi lahko opravljal v okviru svojih rednih delovnih obveznosti inšpekcijski nadzor.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-34)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo tudi funkcionarji (člani občinskega sveta) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
V obravnavanem primeru, ko uradna oseba (članica občinskega sveta), ki je ravnateljica OŠ Y, h kateri se izvaja postopek pripojitve enote vrtca, na občinskem svetu glasuje o pripojitvi vrtca k šoli, ki jo zastopa, so po mnenju komisije podane okoliščine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog kot članice občinskega sveta. Njen zasebni interes se izraža v pridobitvi premoženjske in nepremoženjske koristi za pravno osebo (osnovno šolo), ki jo kot ravnateljica zastopa.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka glasovanja na občinskem svetu o sprejemu aktov o pripojitvi enote vrtca k osnovni šoli, katere ravnateljica je.
Pravnih posledic oziroma (ne)veljavnosti sprejetih aktov zaradi opustitve izločitve posameznika iz postopka, v katerem se je znašel v nasprotju interesov, ZIntPK ne vsebuje, zato se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti. Veljavnost in zakonitost posameznih pravnih aktov občinskega sveta lahko ugotavlja le pristojno sodišče. Komisija lahko uvede postopke ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov, ter o svojih ugotovitvah obvesti pristojni organ (v konkretnem primeru občino) in mu določi rok, v katerem jo je ta dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih. Dolžna aktivnost je na strani organa, njegovi ukrepi pa morajo iti v smeri odprave nepravilnosti.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06262-1/2012,27)

Komisija uvodoma ugotavlja, da zaposlitve oziroma opravljanje dela člana občinskega sveta v občinski upravi ne ureja ZIntPK, za razlago katerega je pristojna Komisija, temveč to tematiko ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), kjer določa nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami oziroma delom. V 37.b členu ZLS je določeno, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe je razvidna nezdružljivost člana občinskega sveta z delom v občinski upravi. Glede same zaposlitve občinskega svetnika na občini vam predlagamo, da se z vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo.
ZIntPK z institutom omejitev poslovanja ureja le sklepanje posamičnih poslov oziroma poslovanje občinskih funkcionarjev z občino, ne pa sklepanja pogodb o zaposlitvi oz. področje delovnih razmerij. V drugem odstavku 35. člena je podana prepoved poslovanja občine pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanju koncesij s funkcionarjem (občinskim svetnikom) ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po navedeni določbi občina ne sme sklepati poslov oziroma naročati kakršnih koli storitev z občinskim funkcionarjem, med katere sodi tudi član občinskega sveta, kar pomeni, da član občinskega sveta po navedenih določbah ne sme opravljati vzdrževalnih del za občino, v kateri opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06262-1/2012,26)

Komisija je pri presoji vašega vprašanja, ki se nanaša na področje omejitev opravljanja dodatnih dejavnosti in nasprotja interesov pri uradnikih v občinski upravi, izhajala iz določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU) in določb ZIntPK o nasprotju interesov.
Za uradniška delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge in med katera sodijo tudi naloge svetovalca za zaščito, reševanje in civilno obrambo, veljajo glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov določbe 100. člena ZJU. V smislu 100. člena ZJU uradnik ne sme opravljati dejavnosti, pri katerih:
– je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
– bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela,
– bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne,
– je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
V smislu drugega in tretjega odstavka 100. člena ZJU je uradnik, ki namerava poleg svojih javnih nalog opravljati drugo dejavnost, dolžan to sporočiti svojemu predstojniku, ki mu lahko prepove opravljanje te dejavnosti.
V sedmem odstavku 100. člena ZJU je določeno, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov zasebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Tudi ZIntPK, ki nasprotje interesov v 12. točki 4. člena definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko ali objektivno opravljanje njenih javnih nalog, v 38. členu določa obveznost uradne osebe (med te sodijo v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK tudi javni uslužbenci), da o nastanku ali možnosti za nastanek nasprotja interesov, obvesti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Oba zakona torej zahtevata, da uradna oseba, ki se znajde v nasprotju interesov, o tem obvesti svojega predstojnika in ravna skladno z njegovo odločitvijo. Seveda pa lahko uradna oseba nasprotje interesov odpravi ali prepreči tudi sama.
Komisija je pristojna za presojo morebitnega nasprotja interesov z vidika določb ZIntPK. Ob upoštevanju te ureditve in okoliščin konkretnega primera komisija meni, da v primeru, ko je uradna oseba skrbnik pogodbe o opravljanju lokalne javne gasilske službe, hkrati pa tudi zastopnik društva ki je sopodpisnik te pogodbe in nad katerim ima skrbnik pogodbe pravico nadzora, obstaja najmanj videz, da predsednikovanje prostovoljnemu društvu vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe, kar že pomeni nasprotje interesov. V konkretnem primeru iz Pogodbe o opravljanju lokalne javne gasilske službe izhaja, da imate kot skrbnik pogodbe in pooblaščeni predstavnik občine pravico nadzora nad opravljanjem lokalne javne gasilske službe in nad namensko porabo sredstev, pridobljenih iz proračuna občine, kot predsednik društva, ki je udeleženo pri pridobivanju sredstev in izvajanju gasilske dejavnosti pa ste v vlogi, da pooblaščencu omogočite nadzor oziroma vpogled v obračune in druge listine. V tem segmentu izvajate kot uradna oseba nadzor nad nalogami gasilskega društva, za katere ste kot njegov predsednik odgovorni (dejansko v tem segmentu nadzirate sami sebe), kar po mnenju komisije povzroča nasprotje interesov. Nasprotju interesov se lahko izognete tako, da odstopite kot predsednik gasilskega društva in to funkcijo prepustite drugi osebi. Druga možnost, ki pa je odvisna od vašega delodajalca, pa bi bila, da se določi drugega skrbnika pogodbe, pri čemer je potrebno primarno izhajati iz opisa del in nalog vašega delovnega mesta, na delodajalcu pa je, da presodi, ali lahko skrbništvo nad pogodbo prenese na drugega uslužbenca ali to glede na organizacijske in kadrovske možnosti ni mogoče. Če boste ostali predsednik prostovoljnega društva, je treba v vsakem primeru paziti, da v okviru svoje službe na občini ne boste sodelovali in odločali v postopkih, ki se kakorkoli nanašajo na prostovoljno društvo, katerega predsednik ste.

(odgovor z dne 14.2.2012 št. 06262-1/2012,23)

Komisija je pri oblikovanju mnenja na vaš dopis izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja nasprotje interesov. ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interesov uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Iz navedenega je razvidno, da se nasprotje interesov v smislu določb ZIntPK ugotavlja le za uradne osebe. Za člane razpisne komisije, ki imajo status uradne osebe (so javni uslužbenci, funkcionarji ipd.) po 38. členu ZIntPK velja, da mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, prenehati z delom oziroma se izločiti iz vseh faz postopka v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V primeru, da člani razpisne komisije, ki je vodila postopek oddaje javnih prostorov, nimajo statusa uradne osebe in se znajdejo v dvojni vlogi in sicer v vlogi člana razpisne komisije in hkrati člana organizacije y, ki kandidira za pridobitev prostorov, so se zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi osnovnimi sredstvi, dolžni izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka oddaje poslovnih prostorov v delu, ki se nanaša na organizacijo, v kateri so člani komisije zaposleni.
Iz vašega primera sicer ni razvidno, da bi imeli člani razpisne komisije, ki so bili zaposleni v organizaciji y, status uradne osebe, ne glede na to pa Komisija meni, da so ravnali skladno s splošnimi etičnimi pravili, ko so se izločili iz točkovanja v delu, ki se nanaša na točkovanje organizacije, ki se je prijavila na razpis in v kateri so zaposleni. V primeru pa, da imajo člani razpisne komisije status uradne osebe, je njihova zakonska dolžnost, da se izločijo iz postopka v tistem delu, ki se nanaša na točkovanje in tudi na odločanje o velikosti prostorov, ki so dodeljeni njihovi organizaciji, lahko pa te osebe sodelujejo pri točkovanju organizacij, s katerimi niso povezane, oziroma niso v njih zaposlene.

(odgovor z dne 13.2.2012 št. 06262-1/2012,22)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji na lokalni ravni, to so občinski svetniki, in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da se je občinski svetnik v opisani situaciji dolžan izločiti iz razprave in glasovanja o proračunski postavki, na kateri se zagotavljajo sredstva za adaptacijo občinske stavbe, katere najemnik je družba, v kateri je občinski svetnik udeležen v več kot 16%, saj obstaja najmanj videz, da zaradi zasebnega interesa, povezanega z deležem v družbi Kobariški muzej d.o.o., pri glasovanju ne objektiven in nepristranski.
Ker iz vprašanja ne izhaja, kdo bo vodil investicijo oz. komu so namenjena sredstva iz proračunske postavke, pa posebej opozarjamo še na določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja. Če so sredstva iz proračunske postavke namenjena občini, do omejitev poslovanja ne more priti, se je pa svetnik, kot navedeno zgoraj, dolžan izločiti iz glasovanja zaradi spoštovanja določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Če so sredstva namenjena družbi X d.o.o., pa je potrebno spoštovati tudi določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (npr. družbo X d.o.o.), v katerem je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali v katerem ima funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotni delež v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma načine pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo (javnega) naročanja blaga, storitev ali gradenj ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja (se pravi ničnost pogodbe).
V vsakem primeru se je zato občinski svetnik v opisani situaciji dolžan izločiti iz razprave in glasovanja o proračunski postavki, na kateri se zagotavljajo sredstva za adaptacijo občinske stavbe, katere najemnik je družba, v kateri je občinski svetnik udeležen z več kot 16% deležem.

(odgovor z dne 9.2.2012 št. 06262-1/2012,18)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala le iz določb ZIntPK, ki ureja nasprotje interesov, pri tem pa ni upoštevala druge zakonodaje in obvezujočih aktov, ki urejajo nasprotje interesov nadzornih organov gospodarskih družb, v katerih ima država večinski delež oziroma prevladujoč vpliv.
V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba, med katere sodijo po 10. točki 4. člena ZIntPK tudi člani organov nadzora v osebah javnega prava, pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi bilo nevarno odlašati. Predstojnik oziroma komisija o obstoju nasprotju interesov odločita v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznanita uradno osebo.
Iz navedenih določb izhaja, da je dolžnost obveščanja o nastopu dejanskega ali možnega nasprotja interesov na strani uradne osebe, ki je dolžna o situaciji, ki lahko povzroči nasprotje interesov, obvestiti svojega predstojnika in prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, predstojnik pa o nasprotju odloči v roku 15 dni. Navedene zakonske določbe po mnenju Komisije uradno osebo zavezujejo, da sama dosledno spremlja okoliščine, v katere zaide in ki lahko privedejo do nasprotja interesov ter da pravočasno prepreči oziroma odpravi take situacije in s tem prepreči možnost za nastanek nasprotja interesov. Če ima uradna oseba predstojnika, je o nasprotju interesov dolžna obvestiti njega (komisijo se obvešča le, če uradna oseba nima predstojnika).
V primeru, ko član nadzornega sveta obvesti predsednika nadzornega sveta (ki ga je v konkretnem primeru treba šteti za predstojnika) o možnem nasprotju interesov in svojo izjavo da na zapisnik nadzornega sveta ter se izloči iz glasovanja, je svojo dolžnost, ki jo določa 38. člen ZIntPK, izpolnil in o tem ni potrebno obveščati Komisije. Enako velja v primeru, ko možnost za nasprotje interesov zazna predsednik nadzornega sveta in se sam izloči iz glasovanja (komisijo bi bil dolžan obvestiti le, če se sam ne bi izločil iz odločanja in bi odločitev o obstoju nasprotja interesov prepustil komisiji, glede na to, da kot predsednik nadzornega sveta nima predstojnika).
Zapisnik o izločitvi predsednika ali člana nadzornega sveta bi bil organ dolžan posredovati komisiji le v primeru, če bi komisija uvedla postopek ugotavljanja dejanskega nasprotja interesov skladno z 39. členom ZIntPK, saj bi se (tudi) na podlagi tega zapisnika presojalo, ali je bilo nasprotje interesov v konkretnem primeru ustrezno odpravljeno oziroma obvladano.

(odgovor z dne 2.2.2012 št. 06262-1/2012-17)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri presoji vašega vprašanja v zvezi z opravljanjem izobraževalne dejavnosti Socialne zbornice za supervizorje, ki jim zbornica izdaja licence, ugotovila, da navedenega področja, ki se tiče (ne)dovoljenosti opravljanja določene dejavnosti s strani določene pravne osebe, ZIntPK ne ureja. Ker je Komisija pristojna le za razlago in tolmačenje določb ZIntPK, na vaše vprašanje ne more podati odgovora. Pristojnosti in dejavnosti, ki jih lahko opravlja Socialna zbornica, so določene v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007-uradno prečiščeno besedilo), Statutu ter drugih internih aktih zbornice, zato vam svetujemo, da pred opravljanjem teh dejavnosti preverite pristojnosti vaše zbornice, za dodatna pojasnila pa se obrnite na ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve).
Če predpisi dovoljujejo, da Socialna zbornica izvaja izobraževalne dejavnosti za supervizorje, ki jim izdaja tudi licence, je treba to dejavnost izvajati na način, da se prepreči morebitno nasprotje interesov, omejevanje konkurence ali neupravičeno dajanje prednosti komurkoli v tem procesu.

(odgovor z dne 31.1.2012 št. 06262-1/2012-16)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v tretjem odstavku določa, da prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka tega člena ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe tega in drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedene določbe je razvidno, da tretji odstavek 35. člena, ki določa obvezno izločitev predstavnikov subjektov (športnih društev), ki so udeleženi kot poslovodje, zakoniti zastopniki ali z več kot 5% deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu iz postopka dodeljevanja sredstev, velja le v primeru, da so ti predstavniki društev hkrati tudi občinski funkcionarji (župan, podžupani ali člani občinskega sveta) ali njihovi družinski člani.
Če so člani občinske komisije, ki deli razpisana sredstva, hkrati člani društva, ki se prijavili na razpis za sredstva občine, niso pa občinski funkcionarji, pridejo zanje v poštev določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, če imajo status uradne osebe. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog in se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo funkcionarji, uradniki na položaju ali drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan osebni interes te osebe, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Ob upoštevanju 10. točke 4. člena ZIntPK člani Komisije za šport (najverjetneje) niso uradne osebe. V takem primeru zakonska prepoved izogibanju nasprotju interesov zanje sicer izrecno ne velja; ne glede na odsotnost zakonske obveznosti izogibati se nasprotju interesov pa Komisija meni, da bi se tudi te osebe morale v primeru, ko se znajdejo v situaciji, ko so hkrati člani razpisne komisije in člani društva, ki kandidira za pridobitev sredstev (se pravi v nasprotju interesov), zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj in iz splošnih etičnih razlogov izogniti nasprotju interesov in se izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavniki oziroma člani so.
Ker je komisija pristojna le za razlago določb ZIntPK, določb o prepovedi članstva članov športnih društev v Komisiji za šport, ki jih ureja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ne moremo tolmačiti. Predlagamo vam, da se za razlago določb navedenega pravilnika obrnete na Ministrstvo za finance, ki je pravilnik izdalo.

(odgovor z dne 31.1.2012 06262-1/2012-15)

Vaše vprašanje se v osnovi nanaša na (ne)združljivost hkratnega opravljanja večih služb oziroma funkcij. V zvezi s tem se določbe ZIntPK nanašajo le na funkcionarje, zato v vašem primeru niso relevantne; v nadaljevanju pa pojasnjujemo, kakšna je ureditev na področju nasprotja interesov.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Organi Nacionalne agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija), ki je bila ustanovljena na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06-uradno prečiščeno besedilo, 59/07, 64/08, 86/09, 78/11, v nadaljevanju: ZViS), so: svet agencije, direktor in pritožbena komisija. Svet agencije je najvišji organ odločanja agencije. Svet agencije opravlja naslednje naloge: imenuje in razrešuje direktorja agencije in člane pritožbene komisije in njihove namestnike, določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije, odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov, študijskih programov, določa merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov, imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije, določi postopke in merila za zagotavljanje kakovosti delovanja agencije, sodeluje pri pripravi predloga finančnega načrta agencije in daje soglasje k načrtu dela ter poročilu o delu poslovanja agencije, sprejme cenik storitev agencije in opravlja druge naloge v skladu z zakonom o osnovnem šolstvu in letnim delovnim načrtom dela. Člani sveta agencije v smislu 51.h člena ZViS delujejo strokovno, samostojno in neodvisno. Pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel iz tega člena.
Ob upoštevanju navedenih določb in nalog sveta agencije Komisija meni, da dejstvo, da je član sveta agencije hkrati nosilec poslovnega subjekta (s.p.), ki opravlja enake naloge kot agencija, pri članu sveta ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov lahko nastane v primeru, ko član sveta sprejema in odloča o zadevah, povezanih z opravljanjem nalog agencije, ki jih tudi sam opravlja kot samostojni podjetnik ali če bi kot član sveta agencije sodeloval oziroma odločal v postopkih javnega naročanja agencije, na katerega bi se prijavil tudi njegov poslovni subjekt (s.p.). Ob nastopu okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, je član sveta agencije v smislu 38. člena ZIntPK dolžan obvestiti svojega predstojnika, to je predsednika sveta oziroma se (samo) izločiti iz vseh faz odločanja, povezanih z zadevo, v kateri lahko nastane nasprotje interesov.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-9)

Komisija uvodoma ugotavlja, da nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 108/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), za katerega razlago in tolmačenje Komisija ni pristojna, temveč odloča o opravljanju dodatne dejavnosti poslancev pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilna komisija). Zaradi navedenega se je komisija pri odgovoru na vaše vprašanje ukvarjala le z vprašanjem morebitnega nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da dejstvo, da je uradna oseba (poslanec) ustanovitelj poslovnega subjekta (zavoda) še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Do nasprotja interesov bi lahko prišlo le v primeru, če bi poslanec sodeloval pred državnim zborom v katerem koli postopku dodelitve javnega naročila, koncesije ali drugih pravic, v katerem bi nastopal kot ponudnik tudi poslovni subjekt, katerega ustanovitelj je, oziroma bi na kakršenkoli način deloval v korist zavoda, katerega ustanovitelj je. Uradna oseba se je dolžna izogibati okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov in se je se je v primeru, da nastopijo takšne okoliščine, dolžna izločiti iz vseh faz postopkov, v katerih obstaja možnost za nastanek nasprotja interesov.
Glede vprašanja o ukinitvi zavoda Komisija meni, da določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne zahtevajo ukinitve poslovnega subjekta, ki ga je ustanovila poslanka.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-8)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Dejstvo je, da so lahko interesi ustanovitelja v določenih primerih drugačni od interesov uporabnikov, ki jih zastopajo starši. To pomeni, da bi morali biti ob upoštevanju predstavljenih določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov predstavniki ustanovitelja, ki so hkrati starši otrok, ki se izobražujejo v določenem javnem zavodu, izločeni iz odločanja o vprašanjih, glede katerih interesi ustanovitelja ne sovpadajo z interesi uporabnikov (staršev). V nasprotnem primeru bi se utegnil ustvariti najmanj videz, da zasebnim interesom, ki jih imajo kot starši, dajejo prednost pred javnim interesom, ki so ga dolžni zasledovati v imenu ustanovitelja (precej verjetno pa je, da ne bi šlo zgolj za videz, ampak bi bilo tudi dejansko tako). Ker lahko to ohromi delo sveta zavoda in sproža številna vprašanja in dvome, smo mnenja, da je tveganje za nastanek tovrstnega nasprotja interesov primerno vnaprej izključiti na način, da ustanovitelj za predstavnika v svetu zavoda ne more imenovati osebe, katere otrok se šola v tem zavodu.

(odgovor z dne 9.7.2012 št. 06262-1/2012-106)

Situacija, ko občina odda v najem poslovni prostor politični stranki, katere predsednik je župan občine, zakoniti zastopnik pa občinski svetnik – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa mora biti tudi v tem primeru postopek oddaje poslovnega prostora v najem izpeljan transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. To pomeni, da v konkretnem primeru župan (ali podžupan), ki je hkrati predsednik ali zastopnik politične stranke/ponudnika na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka za oddajo poslovnih prostorov v najem in tudi ne more nastopati kot podpisnik pogodbe na strani občine, ampak mora pogodbo v imenu občine podpisati druga pooblaščena oseba.

(odgovor z dne 12.7.2012 št. 06241-1/2012-211)

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Dejstvo je, da so lahko interesi ustanovitelja v določenih primerih drugačni od interesov uporabnikov, ki jih zastopajo starši. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral biti – ob upoštevanju predstavljenih določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov – član Sveta OŠ kot predstavnik ustanovitelja, ki je hkrati član Sveta staršev iste OŠ, izločen iz odločanja o vprašanjih, glede katerih interesi ustanovitelja ne sovpadajo z interesi uporabnikov (staršev). V nasprotnem primeru bi se utegnil ustvariti najmanj videz, da zasebnim interesom, ki jih ima kot starš, daje prednost pred javnim interesom, ki ga je dolžan zasledovati v imenu ustanovitelja (precej verjetno pa je, da ne bi šlo zgolj za videz, ampak bi bilo tudi dejansko tako). Ker lahko to ohromi delo sveta zavoda in sproža številna vprašanja in dvome, je komisija mnenja, da je tveganje za nastanek tovrstnega nasprotja interesov primerno vnaprej izključiti na način, da ustanovitelj za predstavnika v svetu zavoda ne imenuje osebe, ki je obenem član Sveta staršev oziroma obratno.

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na ravnanje občinskega svetnika, ki naj bi na druge svetnike izvajal pritisk, da pridejo na sejo občinskega sveta uro kasneje zato, da prve točke seje ne bi bile potrjene, konkretnejšega odgovora zaradi pomanjkanja podatkov o tem, za kakšne vrste pritisk gre, ne moremo dati. Kadar ne gre za grožnje, ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja prisiljenja (132. člen Kazenskega zakonika) ali za podkupovanje, ki izpolnjuje znake katerega od korupcijskih kaznivih dejanj, predpisi sankcij za tistega, ki se poslužuje tovrstnega ravnanja ne predvidevajo, kar pa ne pomeni, da je takšno ravnanje dopustno ali sprejemljivo. Komisija takšno ravnanje, ki kaže na pomanjkanje integritete posameznika, obsoja, obenem pa izraža skrb – zlasti, ker naj bi se tovrstnega ravnanja posluževal nosilec javne funkcije, ki mora po mnenju komisije delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, temveč tudi na način, ki kaže na visoko zastavljene etične standarde, s katerimi je pozitiven zgled širši javnosti in posameznikom, in na način, ki ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.
Ravnanje s pričakovano stopnjo integritete pa na drugi strani tudi od posameznikov – funkcionarjev, ki so deležni pritiska, zahteva, da se temu pritisku ne uklonijo oziroma da o tem obvestijo pristojne organe. V zvezi s tem opozarjamo na 24. člen ZIntPK, skladno s katerim lahko uradna oseba (to je tudi občinski svetnik), ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihočno ali fizično nasilje v zvezi s tem obrne na svojega nadrejenega, če tega nima ali ta če to ni mogoče, pa na Komisijo za preprečevanje korupcije. Pristojna oseba ali komisija na podlagi prijave oceni dejansko stanje, po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ali nastanek škodljivih posledic.

Odgovor z dne 21.8.2012 št. 06262-1/2012-125

Glede na to, da v javnih podjetjih na nobenem nivoju ne delujejo funkcionarji kot jih določa ZIntPK, se določbe tega zakona, ki prepovedujejo poslovanje med organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, in podjetji, povezanmi s tem funkcionarjem ali njegovimi družinskimi člani, na nivoju javnih podjetjij ne uporabljajo. Je pa za opisane situacije z vidika določb ZIntPK relevanten institut nasprotja interesov, ki je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljen kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
37. člen ZIntPK predpisuje dolžnost uradne osebe, da mora biti pri opravljanju svojih nalog in službe pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. ZIntPK kot uradne osebe opredeljuje funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence ter poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, med katere sodijo tudi tudi javna podjetja (10. točka 4. člena).
Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani uradne osebe so po določbi 7. točke 4. člena ZIntPK njen zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre (ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu z uradno osebo) ter osebe, ki z uradno osebo živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.).
V skladu z navedenim je zaključiti, da so situacije, kot ste jih opisali v vaših vprašanjih, lahko problematične z vidika nasprotja interesov, zato je pomembno, da osebe (člani poslovodnega in nadzornega organa javnega podjetja), ki se znajdejo v tovrstnih situacijah, ravnajo na način, da se temu nasprotju – dejanskemu ali možnemu – izognejo. To storijo z izločitvijo iz obravnave ali odločanja o zadevah, kjer je izkazano morebitno nasprotje interesov. Konkretno to pomeni, da biti mora član nadzornega sveta javnega zavoda (podjetja A) na nadzornem svetu izločen iz morebitnega odločanja oziroma obravnave zadev, povezanih s projektom, s katerim se je podjetje B, katerega direktor je ta ista oseba, prijavilo na razpis podjetja A. Na isti način je treba ravnati tudi v preostalih dveh primerih.

Podrobnejša razlaga tega instituta je na voljo v Sistemskem načelnem mnenju glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja in Sistemskem načelnem mnenju glede krepitve integritete in omejevanja nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij, svetov in delovnih skupin, v katerih sodelujejo posamezniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju, ki ju prilagamo temu dopisu, dodatne informacije v zvezi s prakso uporabe ZIntPK pa najdete na spletni strani komisije (http://arhiv.kpk-rs.si).

Odgovor z dne 28.09.2012 št. 06262-1/2012-146

Skladno s 66. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009 in 20/2011), se za organizirano uresničevanje interesa staršev v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Naloge sveta staršev so naslednje:
– predlaga nadstandardne programe,
– daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,
– daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
– razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
– obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
– voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,
– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje,
– v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Za razliko od predstavnikov staršev, ki so imenovani v svet šole (organ upravljanja), člani sveta staršev nimajo statusa uradne osebe po ZIntPK. Zakona, ki bi zakoncem učitelja na osnovni šoli izrecno prepovedoval, da so imenovani v svet staršev, ni. Je pa komisija tudi v zvezi z ravnanjem oseb, ki nimajo statusa uradnih oseb po ZIntPK, v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov, sprejela sistemsko načelno mnenje št. 06211-9/2012/23 z dne 3.7.2012, ki vam ga posredujemo v prilogi. Sistemsko načelno mnenje naj vam služi kot minimalen standard, ki smo ga dolžni spoštovati vsi, ki delujemo v javnem interesu, tudi če nimamo statusa uradne osebe po ZIntPK.

Kot članica sveta staršev bi se lahko znašli v situaciji, ko bi odločali tudi o zadevi, ki se nanaša konkretno na vašega zakonca, na primer v zvezi z obravnavo pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom ali pri oblikovanju mnenja o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja, v primeru da bi vaš zakonec kandidiral za ravnatelja; v teh primerih ste se dolžni iz obravnave takšne zadeve izločiti.

Odgovor z dne 24.09.2012 št. 06262-1/2012-141

Zakona, ki bi zaposlenim na osnovni šoli izrecno prepovedoval, da so imenovani za predstavnike staršev v svetu osnovne šole, ni. Kljub temu, da komisija ni pristojna za tolmačenje Zakona o zavodih, pa izražamo neobvezno mnenje, da je namen tega zakona v delu, ki določa, da svet zavoda sestavljajo tri ločene interesne skupine – predstavniki ustanovitelja, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti (29. člen Zakona o zavodih) – v tem, da se interesi navedenih skupin ne prekrivajo v isti osebi.

Z vidika ZIntPK pa opozarjamo, da so javni uslužbenci/uradne osebe zavezane k doslednemu izogibanju nasprotju interesov, in sicer tako po Zakonu o javnih uslužbencih (100. člen, ki velja za javne uslužbence s statusom uradnika) kot tudi Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (37. in 38. člen, ki veljata za javne uslužbence na splošno).

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Dejstvo je, da so lahko interesi uporabnikov, ki jih zastopajo starši, v določenih primerih drugačni od interesov zaposlenih v javnem zavodu (šoli). V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral biti – ob upoštevanju predstavljenih določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov – predstavnik staršev iz sveta zavoda izločen iz odločanja o tistih vprašanjih, glede katerih interesi staršev ne sovpadajo z interesi zavoda oziroma zaposlenih v tem zavodu (ko oziroma če bi torej prišlo do kolizije interesov, ki jih ima ta ista oseba na eni strani kot predstavnik staršev v svetu zavoda in na drugi strani kot zaposlena na tej osnovni šoli). Ali je obseg dolžnega izločanja v tem primeru takšen, da bi to lahko to ohromilo delo sveta zavoda, vnaprej in na splošno ni mogoče oceniti; dejstvo pa je, da lahko različni interesi, ki jih ima posameznik kot zaposlen v zavodu in kot starš otroka, ki obiskuje ta zavod, sprožajo vprašanja oziroma dvome v njegovo objektivno in nepristransko opravljanje nalog predstavnika staršev v svetu zavoda, zato je po oceni komisije na mestu razmislek, da se tveganje za nastanek tovrstnega nasprotja interesov vnaprej izključi na način, da se za predstavnika staršev v svetu zavoda ne imenuje osebe, ki je zaposlena na tej osnovni šoli, kar se lahko uredi z uvedbo tega pravila v internih aktih zavoda.

Odgovor z dne 18.09.2012 št. 06262-1/2012-137

Kdo sme oziroma ne sme biti član nadzornega odbora občine, določa tretji odstavek 32.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki ga je pristojno tolmačiti Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Prilagamo izpis tega člena (gl. predvsem tretji odstavek); za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo, saj komisija ni pooblaščena za tolmačenje tega predpisa:

»32.a člen Zakona o lokalni samoupravi

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena tega zakona. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.«

Iz zgoraj navedene določbe po naši neobvezni oceni izhaja, da ni ovir za to, da bi bil hišnik kulturnega centra član nadzornega odbora občine, čeprav občina financira ta kulturni center. Opozarjamo pa, da je član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt (objekt), katerega hišnik oziroma oskrbnik je, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine v delu, ki se nanaša na ta subjekt (objekt), ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma da pri tem deluje v korist svojega delodajalca.

Odgovor z dne 17.09.2012 št. 06262-1/2012-135

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da nasprotje interesov nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes osebe, ki kaže na to, da ta oseba zaradi svojih zasebnih interesov javne naloge opravlja pristransko in neobjektivno.

V opisanem primeru – glede na to, da zaposleni na Uradu za kulturo in mladino, ki je pri projektu udeležen kot mentor in strokovni vodja, ni sodeloval v nobeni fazi javnega razpisa (niti pri pripravi, niti pri pregledovanju in ocenjevanju oz. točkovanju prijavljenih projektov, niti pri izbiri) – te okoliščine niso podane, zaradi česar te vloge načeloma ni potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka. Odgovornost za zakonito izpeljan postopek je v tem primeru predvsem na strani tistih oseb, ki vodijo razpisni postopek – dejstvo, da je na razpis prijavljen projekt, pri katerem je predvidena tudi udeležba njihovega sodelavca, ne sme vplivati na njihovo nepristranskost pri ocenjevanju in odločanju o izbiri projektov.

Dodatna okoliščina, na katero želi komisija posebej opozoriti pri tovrstnih primerih – kadar je torej pri projektu udeležena oseba, ki je obenem zaposlena pri organu, ki pripravlja razpis – je dostop do notranjih informacij in posledično možnost za privilegiran položaj pred ostalimi prijavljenimi kandidati. Komisija v izogib tovrstnim situacijam poziva k doslednemu spoštovanju določb ZIntPK, ki se nanašajo na dolžno izogibanje nasprotju interesov in ki smiselno zahtevajo, da posameznik razkrije svoje interese v najbolj zgodnji fazi postopka, kot je glede na naravo postopka mogoče. V konkretnem primeru bi moral uslužbenec Urada za kulturo in mladino o dodatnem (nameravanem) opravljanju mentorske dejavnosti obvestiti delodajalca takoj, ko je izvedel oziroma zaznal, da utegne sodelovati oziroma biti predlagan kot mentor pri projektu, ki bo kandidiral na razpisu, ki ga izvaja njegov delodajalec. Naloga delodajalca pa je, da takoj po prejemu takega obvestila poskrbi, da uslužbenec ne more priti do nobenih notranjih informacij, povezanih z razpisom. Če v konkretnem primeru ni bilo tako in je uslužbenec razpolagal z informacijami, na podlagi katerih je lahko »svojemu« kandidatu zagotovil ugodnejši položaj oziroma bolje pripravljeno prijavo na razpis, pa bi bilo treba po oceni komisije to prijavo izločiti iz nadaljnjega postopka.

Odgovor z dne 17.09.2012 št. 06262-1/2012-134

Uvodoma ugotavljamo, da glede na določbe ZIntPK, Zakona o zavodih ter priloženega Statuta ni zakonskih ovir, ki bi preprečevale, da član sveta javnega zavoda kandidira za mesto direktorja istega zavoda. Je pa potrebno pri tem opozoriti na določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju okoliščinam, ki pomenijo nasprotje interesov.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Pri tem je potrebno še opozoriti, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem svoje funkcije ali službe ugotovi nasprotje interesov ali možnost da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika. V primeru članov sveta javnega zavoda je to predsednik sveta zavoda. V konkretnem primeru bi morala (oziroma bo morala) članica sveta zavoda o svoji kandidaturi za direktorico pisno obvestiti predsednika sveta zavoda še pred izvedbo katerega koli postopka izbire kandidata, v katerem bi, glede na določbe Statuta, morala kot članica sveta zavoda sodelovati.

V primeru, ko član sveta javnega zavoda (uradna oseba), ki nastopa kot kandidat za direktorja, na svetu glasuje o samem sebi, so po mnenju Komisije podane okoliščine, v katerih njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog v svojstvu člana sveta javnega zavoda. Člani sveta javnega zavoda morajo pri glasovanju za kandidate za direktorja zavoda delovati objektivno in nepristransko. Da bo oseba, ki je sama kandidat za določen položaj, vse svoje proti-kandidate ocenila objektivno in nepristransko ter glasovala za tistega, ki je najboljši, logično ni mogoče pričakovati – izkustveno jasno je, da bo taka oseba glasovala zase oziroma dala prednost svojemu (zasebnemu) interesu. To pa pomeni, da mora biti taka oseba izločena tudi iz faze glasovanja o kandidatih za direktorja javnega zavoda (pri tem ni pomembno, ali ima ta osebna odločilen glas ali ne).

Ob tem posebej poudarjamo, da je v konkretnem primeru bistveno, da člani sveta javnega zavoda opravljajo javne naloge. Glasovanje zase izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog; ni pa mogoče govoriti o nasprotju interesov, kadar gre za izvrševanje zasebnopravnih dejanj, pri katerih so zasebni interesi povsem legitimni, kot npr. glasovanje zase na splošnih volitvah, kjer posameznik nastopa kot volivec – fizična oseba (in ne kot član javnopravnega organa, kakršen je tudi svet javnega zavoda).

Če bi kandidat kot član sveta sodeloval v postopku glasovanja o imenovanju direktorja, v katerem je udeležen tudi sam kot kandidat, komisija svetuje, da njegov predstojnik (predsednik sveta) v smislu drugega odstavka 38. člena ZIntPK odloči o obstoju nasprotja interesov ter s svojo odločitvijo seznani člana sveta javnega zavoda. V zvezi s tem lahko predstojnik sprejme določene ukrepe in se odloči za ponovitev glasovanja in izločitev člana sveta iz postopka glasovanja in odločanja o imenovanju direktorja. Komisija svetuje, da zavodi v svojih internih aktih posebej uredijo področje nasprotja interesov pri članih sveta javnega zavoda, v katerem opredelijo primere okoliščin, ki privedejo do nastanka nasprotja interesov in določijo ukrepe za odpravo nasprotja interesov.

Članica sveta zavoda, ki kandidira na mesto direktorice tega zavoda, mora biti torej v celoti izločena iz vseh faz postopka, ki bo v zvezi s tem imenovanjem tekel na svetu zavoda (ta izločitev mora biti formalna in dejanska). Kar se tiče ostalih članov sveta zavoda, od njih ravnanje s pričakovano stopnjo integritete (konkretno 3. tč. 4. člena ZIntPK) zahteva, da bodo vse kandidate presojali objektivno in nepristransko in da ne bodo dajali neupravičene prednosti kandidatki, ki je članica sveta zavoda. Če je med ostalimi člani sveta zavoda kakšen družinski član te kandidatke (ali družinski član katerega od drugih kandidatov), pa mora biti prav tako izločen iz postopka odločanja o direktorju, saj je sorodstvo okoliščina, ki avtomatično ustvari videz, da odločanje posameznika ni oziroma ne bo objektivno in nepristransko, kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK.

Odgovor z dne 4.09.2012 št. 06262-1/2012-129

Uvodoma poudarjamo, da je komisija pristojna le za razlago in tolmačnje določb ZIntPK, ne pa za ocenjevanje (ne)pravilnosti ravnanja občinskih organov. S tega vidika v nadaljevanju pojasnjujemo nasprotje interesov, kot ga ureja ZIntPK.

ZIntPK, ki v 12. točki 4. člena definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (to je tudi poslovodna oseba javnega zavoda) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo vsi javni uslužbenci, biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

ZIntPK torej podrobno ureja dolžno izogibanje nasprotju interesov v povezavi z opravljanjem dela v konkretnem primeru. Predvsem ob upoštevanju določbe drugega odstavka 37. člena ZIntPK pa komisija pogosto opozarja organe v javnem sektorju, ki so pristojni za imenovanje ali dajejo soglasje k imenovanju posameznih oseb na položaje, da je potrebno biti pozoren na to, da se na določen položaj ne imenuje oseba, ki bi se glede na svoje siceršnje dejavnosti ali povezave tako pogosto znašla v nasprotju interesov, da bi bilo zaradi tega ohromljeno opravljanje njenih javnih nalog ali pa bi nad njo nenehno visela senca dvoma glede nepristranskosti in objektivnosti pri opravljanju njenih javnih nalog. Presoja, ali gre v določenem primeru za takšno situacijo, je primarna naloga in odgovornost organa, pristojnega za obravnavo vloge oziroma imenovanje posameznika na položaj.

Odgovor z dne 3.10.2012 št. 06262-1/2012-151

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).

Po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko ravnatelj osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa opozarjamo na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati ravnatelj osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem zaseda položaj ravnatelja. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, mora biti član občinskega sveta izločen iz postopka obravnave in glasovanja občinskega sveta o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je ravnatelj. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov in zadev iz pristojnosti občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je ravnatelj.

Ali se lahko ravnatelj odpove pozivu OVK, ni materija, ki bi jo urejal ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za pojasnilo v tem delu obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivšo SVLR).

Odgovor poslan dne 13.11.2012 št.  06240 – 1 / 2012 – 148

Komisija je v Sistemskem načelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev jasno zapisala, kateri primeri oziroma prakse spadajo med tipične primere nasprotja interesov, ki so se mu uradne osebe skladno z ZIntPK dolžne izogniti, in sicer:

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, ki je njen družinski član, ali odvetnika iz odvetniške pisarne ali odvetniške družbe, katere partner (ali udeleženec pri dobičku) je njen družinski član;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastil odvetniku, s katerim ima ali je do nedavnega imela sklenjeno zasebno pooblastilno razmerje npr. v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše osebne stike (npr. prijateljstvo);

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše politične stike.

V naštetih primerih so v ravnanju uradne osebe izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov kot ga določa ZIntPK, in sicer v primerih, ko je zasebno pooblastilno razmerje obstajalo PREDEN je bilo pooblastilo odvetniku dano s strani javnega subjekta. V teh primerih obstoječe zasebno pooblastilno razmerje ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog zastopnika občine (župana), kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK. Če je zasebno pooblastilo dano pozneje, ne moremo govoriti o nasprotju interesov, predstavlja pa to ravnanje korupcijsko tveganje, ki se mu prav tako velja izogniti. Ker iz vašega vprašanja ni razvidno, ali je bilo zasebno pooblastilo odvetniku dano preden mu je bilo dano pooblastilo občine, vam konkretnega odgovora na vprašanje ne moremo podati. Ob predpostavki, da je župan v imenu občine najel oziroma pooblastil svojega zasebnega odvetnika, načeloma torej govorimo o nasprotju interesov (četudi gre za zastopanje v različnih zadevah), ki se mu župan kot uradna oseba mora izogniti in ravnati skladno z določbami ZIntPK (predvsem 38. člen). Če tega ne stori, je lahko odgovoren za prekršek po 10. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Komisija lahko postopek ugotavljanja nasprotja interesov uvede v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj (4. odstavek 39. člena ZIntPK).

Odgovor z dne 15.11.2012 št. 06262-1/2012-179

Uradne osebe morajo biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorne na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izognejo, svoje funkcije pa ne smejo uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničile kakšen nedovoljen zasebni interes. Če uradna oseba med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti (samo)izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali

– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika, ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

Za konkretni primer to pomeni, da članu sveta zavoda, ki obenem kandidira za direktorja tega zavoda, ni potrebno odstopiti iz svoje funkcije člana sveta zavoda, dovolj je, da je v celoti (samo)izločen iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom. Do te izločitve lahko pride na dva načina – bodisi tako, da se oseba samoizloči iz postopka in o tem obvesti svojega predstojnika in ostale člane sveta zavoda ali pa tako, da se posameznik sam ne izloči, pač pa o okoliščinah nasprotja interesov (lastni kandidaturi) obvesti predstojnika ter glede izločitve počaka na njegovo odločitev. Kadar se v nasprotju interesov znajde predsednik sveta zavoda, ravna enako – bodisi se sam izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom ter o tem obvesti ostale člane sveta zavoda ali pa – glede na to, da predstojnika nima – o okoliščinah nasprotja interesov obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije (1. odstavek 38. člena ZIntPK) in počaka na njeno odločitev o dolžnem ravnanju (če se oseba sama izloči iz vseh postopkov, obveščanje komisije ni potrebno).

Odgovor z dne 11.03.2013 št. 06262-1/2013-42

Situacija, ki jo omenjate – torej ko občina z investitorjem/gospodarsko družbo, katere direktor je občinski svetnik te občine, sklene pogodbo, na podlagi katere se vodovod brezplačno prenese v njeno last – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja, kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev oziroma v tem konkretnem primeru komunalne infrastrukture je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je namreč v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive).

Kljub temu, da v konkretnem primeru niso podane omejitve poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. Uradna oseba mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru to pomeni, da občinski svetnik, ki je hkrati direktor gospodarske družbe, ki je eden izmed investitorjev projekta, s katero bo občina sklenila pogodbo, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi tega postopka oziroma posla.

Odgovor z dne 26.02.2013 št. 06241-1/2013-35

Dejstvo, da je društvo, katerega predsednik je član nadzornega odbora občine, na občinskem razpisu pridobilo finančna sredstva, samo po sebi še ni sporno, če so bile spoštovane določbe veljavne zakonodaje, med katere sodijo tudi določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov (določbe o omejitvah poslovanja za poslovanje občine v razmerju do članov nadzornega odbora občine oz. subjektov, v katerih so le-ti angažirani, se v teh primerih ne uporabljajo, saj člani nadzornega odbora občina niso funkcionarji).

Predsednika in člane nadzornega odbora – kot uradne osebe – zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani uradne osebe so po določbi 7. točke 4. člena ZIntPK njen zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre ter osebe, ki z uradno osebo živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.).

Uradna oseba mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

Za konkretni primer to pomeni, da v kolikor član nadzornega odbora ni sodeloval v postopku razdeljevanja sredstev iz občinskega razpisa, v katerem je društvo, katerega predsednik je, pridobilo finančna sredstva občine, podelitev sredstev z vidika določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ni sporna. Pri tem opozarjamo, da se mora član nadzornega odbora občine dosledno izločiti iz vseh postopkov v nadzornem odboru, v katerih se kakorkoli pojavlja društvo, katerega predsednik je, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastale okoliščine, v katerih bi se ustvaril najmanj videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

Odgovor z dne 25.02.2013 št. 06262-1/2013-28

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se zanj določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij ne uporabljajo. Nezdružljivost funkcij za člane nadzornih odborov občine podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi, ki v 32.a členu določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje te ureditve je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato predlagamo, da se za podrobnejšo razlago obrnete na njihove pristojne službe.

So pa predsednik in člani nadzornega odbora občine uradne osebe, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

Komisija zato opozarja, da se je predsednik nadzornega odbora občine dolžan izogibati nasprotju interesov ter mora biti dosledno izločen iz vseh postopkov nadzora oziroma odločanja nadzornega odbora v zadevah, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt/odvetniško pisarno, kjer dela (glede na to, da ta odvetniška pisarna opravlja storitve za občino), saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v funkciji predsednika nadzornega odbora občine v delu, ki se nanaša na delo te odvetniške pisarne, ne opravlja nepristransko in objektivno. Prav tako je po oceni komisije primerno, da ta oseba v odvetniški pisarni ne opravlja nobenega dela, ki je povezano z občino, v kateri je predsednik nadzornega odbora.

Odgovor z dne 03.05.2013 št. 06240-1/2013-71

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.
ZIntPK obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje ureja v drugem in tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane, za katere v določenem segmentu uvaja strožji režim kot velja za ostale nepoklicne funkcionarje. Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v enakem krogu subjektov kot poklicni funkcionar (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Sočasno opravljanje funkcij občinskega svetnika in predsednika društva z vidika določb ZIntPK torej ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji.
Je pa občinski svetnik kot funkcionar skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Za konkretni primer to pomeni, da bi se občinski svetnik kot uradna oseba (v kolikor bi bil vključen v kakršenkoli postopek v zvezi z društvom, katerega predsednik je) moral izločiti iz vseh postopkov obravnave in odločanja o vseh zadevah v zvezi z društvom, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru lahko ustvaril najmanj videz, da svojega dela v tej konkretni zadevi ne opravlja objektivno in nepristransko.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06240-1/2013-61

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Javni uslužbenci in direktor javnega zavoda nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi poslovanja zanje ne uporabljajo.
Je pa za konkretni primer relevanten institut nasprotja interesov – v zvezi s tem želimo opozoriti na dolžnost doslednega izogibanja nasprotju interesov, ki zavezuje vse javne uslužbence/uradne osebe, in sicer tako po Zakonu o javnih uslužbencih (100. člen, ki velja za javne uslužbence s statusom uradnika) kot tudi Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (37. in 38. člen, ki veljata za javne uslužbence na splošno).
ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Komisija upoštevajoč definiciji nasprotja interesov in zasebnega interesa iz 12. in 13. točke ZIntPK meni, da bi lahko v konkretnem primeru – v fazi izbire kandidata za počitniško delo in pri sklenitvi avtorske pogodbe z družinskim članom javnega uslužbenca oziroma direktorja zavoda) prišlo do nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK. V zvezi s tem priporočamo, da javni uslužbenec oziroma direktor javnega zavoda ravna v skladu z določbami ZIntPK – bodisi se sam izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom ter o tem obvesti predstojnika, v kolikor predstojnika nima pa Komisijo za preprečevanje korupcije (1. odstavek 38. člena ZIntPK) in počaka na njeno odločitev o dolžnem ravnanju.

Odgovor z dne 20.03.2013 št. 06241-1/2013-48

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov je torej povezano z opravljanjem konkretnih javnih nalog in ne avtomatično ne preprečuje hkratnega zasedanja dveh ali več položajev (temu je namenjen institu nezdružljivosti funkcij, ki pa ga ZIntPK ureja le za funkcionarje, ne pa tudi za javne uslužbence).

Komisija upoštevajoč definiciji nasprotja interesov in zasebnega interesa iz 12. in 13. točke ZIntPK meni, da zgolj kandidatura javne uslužbenke na mesto predsednice Gasilske zveze ¬(ob dejstvu, da ta oseba kot javna uslužbenka dela na vsebinsko istem delovnem področju) še ne pomeni nasprotja interesov. Javna uslužbenka bi se v nasprotju interesov znašla v primeru, ko bi (v funkciji javne uslužbenke) sodelovala in odločala v zadevi, ki bi se kakorkoli nanašala na Gasilsko zvezo, katere predsednica je. V tem primeru se kot zasebni interes javne uslužbenke razume interes, ki ga ima v povezavi do Gasilske zveze, katere predsednica je, ta zasebni interes pa bi (lahko) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih nalog v funkciji javne uslužbenke.

Uradna oseba (v tem primeru javna uslužbenka) mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes, o morebitnem obstoju nasprotja interesov in nadaljnjih ukrepih (npr. izločitvi uradne osebe) pa mora – v skladu s 100. členom ZJU oziroma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK – na podlagi predhodnega obvestila o obstoju okoliščin nasprotja interesov s strani uradne osebe odločiti predstojnik te uradne osebe. Druga možnost je samoizločitev uradne osebe iz vseh postopkov, v katerih obstajajo okoliščine nasprotja interesov.

Odgovor z dne 15.03.2013 št. 06262-1/2013-52

Zastavljeno vprašanje se prvenstveno nanaša na zakonodajo s področja šolstva, ki je komisija ni pristojna tolmačiti, zato je vprašanje potrebno nasloviti na pristojno ministrstvo. Z vidika pristojnosti komisije in določb ZIntPK pa opozarjamo na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki zavezuje vse uradne osebe – mednje sodijo tudi javni uslužbenci. ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Komisija upoštevajoč definiciji nasprotja interesov in zasebnega interesa iz 12. in 13. točke ZIntPK meni, da lahko pri učitelju – v fazi ocenjevanja znanja lastnega otroka – pride do nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK. V zvezi s tem neobvezujoče priporočamo, da šole oziroma ravnatelji ob smiselni uporabi 38. člena ZIntPK na ustrezen način zagotovijo, da bo učiteljev otrok obravnavan objektivno in nepristransko oziroma da bodo zanj veljali enaki kriteriji kot za vse ostale učence (to lahko npr. zagotovijo tako, da učiteljevega otroka dodelijo v oddelek, ki ga ne poučuje ta učitelj, če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, pa poskrbijo, da bo izdelke učiteljevega otroka ocenjeval kdo drug ali da bo nad dodeljeno oceno izveden ustrezen neodvisen nadzor).

Odgovor z dne 14.03.2013 št. 06262-1/2013-49

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Inšpektorji Inšpektorata X nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.
Glede vašega vprašanja o aktivnem sodelovanju inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor na seminarju uvodoma opozarjamo na določbo 15. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), skladno s katerim inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Če gre torej v konkretnem primeru za seminar, ki je pedagoške oziroma izobraževalne narave, je aktivno sodelovanje inšpektorja na tem seminarju po mnenju komisije dopustno.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za sodelovanje inšpektorja na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bo inšpektor aktivno sodeloval na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija (torej zgolj podatka, da bi/bo inšpektor aktivno sodeloval/predaval na seminarju), menimo, da ni izkazano niti prvo, niti drugo, zato v tej fazi po mnenju komisije ni mogoče govoriti o obstoju nasprotja interesov (glede na to, da nimamo nobenih konkretnejših podatkov o seminarju, se ne moremo opredeljevati do tega, ali v tem primeru obstajajo povečana tveganja za nasprotje interesov pri tem inšpektorju pri njegovem bodočem delu). Poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziorma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 12.03.2013 št. 06271-1/2013-12

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da ZIntPK neposredno dolžnost izogibanja nasprotju interesov nalaga samo uradnim osebam, med katere šteje funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence ter poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Uradna oseba ima ta status le v povezavi z opravljanjem dela na položaju, ki ga zaseda.
Če bi se ZIntPK v vašem primeru lahko uporabil (torej če bi bili v primer vpleteni subjekti, ki imajo skladno s tem zakonom status uradne osebe), bi lahko po neobvezujočem mnenju komisije prišlo vsaj do videza, da je zasebni interes osebe (v tem primeru kot zasebni interes razumemo interes osebe, ki ga ima v povezavi do društva, katerega član/predsednik je) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih nalog v drugi funkciji (naloge, ki jih ima ta ista oseba kot član komisije za spremljanje meril za financiranje programov in projektov), kar bi pomenilo nasprotje interesov. Vendar ponovno poudarjamo, da v konkretnem primeru ne moremo govoriti o nasprotju interesov kot ga opredeljuje ZIntPK, saj udeležene osebe niso uradne osebe.

Komisija skladno s svojo preventivno funkcijo neobvezujoče svetuje, da komisija za spremljanje meril za financiranje programov in projektov – glede na to, da so njeni člani obenem tudi člani različnih kulturnih društev in zveze teh društev in da ta komisija odloča o dodelitvi javnih sredstev tem društvom – področje nasprotja interesov oziroma dolžnega izogibanja temu nasprotju posebej uredi v svojih internih aktih, kjer naj opredeli primere okoliščin, ki lahko privedejo do nastanka nasprotja interesov ter hkrati določi tudi ukrepe za njihovo odpravo.

Odgovor z dne 13.03.2013 št. 06262-1/2013-45

Z vidika določb ZIntPK ni izrecnih zakonskih omejitev, ki bi preprečevale družinskemu članu občinskega funkcionarja delo v nadzornem odboru iste občine, v kateri občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo.
Opozarjamo pa, da so tako člani nadzornega odbora občine kot tudi občinski funkcionarji (občinski svetniki, podžupani, župani) uradne osebe po ZIntPK, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Odgovor z dne 04.03.2013 št. 06262-1/2013-34

Komisija je pristojna razlagati le ureditev, ki je vsebovana v ZIntPK. Najemanje poslovnih prostorov nevladnih organizacij ni regulirano v ZIntPK. Osebe, ki so angažirane v nevladnih organizacijah tudi niso uradne osebe po ZIntPK, za katere je v tem zakonu urejena dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Je pa komisija v zvezi s področjem nasprotja interesov uradnih oseb ter oseb, ki nimajo statusa uradnih oseb, pa razpolagajo z javnimi sredstvi, na seji dne 3.7.2012 sprejela dve sistemski mnenji, v katerih je podrobneje predstavljen institut nasprotja interesov in pričakovanja oziroma standardi, ki naj vodijo odgovorne osebe pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Kljub temu, da ne razpolagamo z vsemi relevantnimi okoliščinami konkretnega primera, lahko po oceni komisije relacija, ki jo izpostavljate v svojem vprašanju, zbuja dvom v verodostojnost takšnega posla (najema) oziroma v pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi in ne nazadnje tudi v organizacijo, ki (vsaj delno za javni denar) sklene posel, ki je v zasebnem interesu njenega zaposlenega. Odločitev pa je seveda na organizaciji sami oziroma na njenih odgovornih osebah.

Odgovor z dne 23.01.2013 št. 06262-1/2013-9

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Predsednica nadzornega odbora občine nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK glede omejitev in prepovedi poslovanja zanjo ne uporabljajo, kar pomeni, da sklenitev podjemne pogodbe med občino in možem predsednice nadzornega odbora občine z vidika določb ZIntPK ni sporna. ZIntPK prav tako ne prepoveduje ali kakorkoli drugače omejuje zaposlovanja ožjih sorodnikov funkcionarjev občine. Je pa za oba primera, ki ste ju navedli, z vidika določb ZIntPK lahko (to je odvisno od tega, ali osebe dejansko sodelujejo v konkretnih postopkih) relevanten institut nasprotja interesov.
ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.
Za vaš primer to pomeni, da bi se morale uradne osebe (to sta v konkretnem primeru predsednica nadzornega odbora in podžupan) – ob predpostavki, da bi sodelovale v konkretnih postopkih, kjer bi nastale okoliščine nasprotja interesov, tj. pri postopku sklenitve podjemne pogodbe ali nadzoru nad smotrnostjo te pogodbe oziroma pri zaposlitvenem postopku svojega ožjega sorodnika – bodisi samoizločiti iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom ali pa o okoliščinah nasprotja interesov obvestiti predstojnika, v kolikor predstojnika nimajo, pa Komisijo za preprečevanje korupcije (1. odstavek 38. člena ZIntPK), ter do odločitve predstojnika ali komisije o nasprotju interesov oziroma o dolžnem ravnanju takoj prenehati z delom v konkretni zadevi.

Odgovor z dne 26.03.2013 št. 06241-1/2013-56

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenim je ugotoviti, da postopek dodeljevanja sredstev za kmetijske stroje in podobno ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med t.i. »druge načine pridobivanja sredstev«, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK. Po ZIntPK torej ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobitev predmetnih sredstev, ob pogoju, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev. V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjenih sredstev, tako na strani občinskega sveta kot tudi na strani komisije za kmetijstvo, katere predsednik je. V kolikor določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne bo spoštoval, bodo nastopile posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, in sicer bodo skladno s sedmim odstavkom 35. člena ZIntPK take pogodbe oz. take oblike pridobivanja sredstev nične.

Odgovor z dne 01.03.2013 št. 06241-1/2013-40

429. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.

V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in različnimi društvi (sredstva za delovanje društev – sofinanciranja), katerih predsedniki ali člani upravnih odborov so člani občinskega sveta občine Ravne na Koroškem, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionarji dosledno izločijo iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.

Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki (ali člani upravnih odborov) društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

Odgovor z dne 16.01.2013 št. 06241-1/2013-15

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Postopek dodeljevanja subvencij iz programa spodbujanja drobnega gospodarstva ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.

V konkretnem primeru, ko kandidira za pridobitev subvencij družinski član funkcionarja (občinske svetnice), se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK ta občinska svetnica dolžna izogniti nasprotju interesov in se dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev ter se vzdržati tudi vsakršnih formalnih ali neformalnih vplivov na to odločanje. Nespoštovanje določb 35. člena ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

Odgovor z dne 03.01.2013 št. 06241-1/2013-5

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo vsi javni uslužbenci, biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Samo dejstvo, da je bil v postopku javnega naročanja izbran ponudnik, katerega zakonita zastopnica je žena javnega uslužbenca, še ne pomeni avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov se namreč ugotavlja v zvezi s konkretno situacijo, ob upoštevanje vseh relevantnih okoliščin vsakega konkretnega primera in posameznika posebej. V predmetni zadevi to pomeni, da v kolikor so bile pri postopku javnega naročila spoštovane določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, torej v kolikor se je predmetni javni uslužbenec izločili iz vseh faz postopka javnega naročila, z vidika določb ZIntPK izbira ponudnika, katerega zakonita zastopnica je žena tega javnega uslužbenca, ni sporna.

Odgovor z dne 15.04.2013 št. 06262-1/2013-92

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Član sveta zavoda nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi poslovanja zanj ne uporabljajo –poslovanje javnega zavoda s članom sveta zavoda oziroma s subjektom, s katerim je ta član sveta zavoda povezan, z vidika določb ZIntPK glede omejitev poslovanja ni sporna.
Je pa član sveta zavoda uradna oseba v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK, kar pomeni, da ga v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Komisija zato opozarja, da se je član sveta zavoda dolžan izogibati nasprotju interesov in mora biti dosledno izločen iz vseh postopkov odločanja sveta zavoda v zadevah, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt, s katerim je povezan, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v funkciji člana sveta zavoda, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt, s katerim je povezan, ne opravlja nepristransko in objektivno.

Odgovor z dne 09.05.2013 št. 06262-1/2013-110

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK. Generalni direktor direktorata nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da plačilo prevoza na konferenco ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu oziroma uradniku, če je slednje izvedeno na transparenten način in ob enaki obravnavi drugih udeležencev ter če v ozadju ni kakršnih koli nedovoljenih pričakovanj ali podobnih motivov.
Glede aktivnega sodelovanja generalnega direktorja na takšni konferenci, katere eden izmed soorganizatorjev je tudi upravičenec, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov pri ministrstvu oziroma direktoratu, ki ga vodi omenjeni generalni direktor, pa menimo, da glede na predstavljene informacije ni izkazanih sumov za korupcijska tveganja. Kar se tiče določb ZIntPK menimo, da ni formalnih zadržkov za sodelovanje generalnega direktorja na konferenci, saj zgolj dejstvo, da bo slednji aktivno sodeloval na konferenci (brez dodatnega plačila itd.) še ne pomeni neposredne ali posredne povezanosti med soorganiziranjem konference in pridobivanjem sredstev s strani ministrstva. Samo sodelovanje na konferenci tudi ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK oziroma ZJU (generalni direktor direktorata ni uradna oseba po ZIntPK, zaradi česar (subsidiarna uporaba ZIntPK – 3. člen ZIntPK) se v tem primeru uporabljajo določbe ZJU). Ni pa povsem izključeno, da bi okoliščine nasprotja interesov nastopile pri bodočem delu generalnega direktorja, če bo ta sodeloval v postopkih, v katerih bo udeležena organizacija, ki mu je krila stroške. V takem primeru mora generalni direktor o teh okoliščinah v skladu s 100. členom ZJU obvestiti svojega predstojnika (ministra), slednji pa bo moral odločiti o morebitnem obstoju nasprotja interesov in o tem seznaniti uradnika na položaju.

Odgovor z dne 17.04.2013 št. 06262-1/2013-94

Komisija je pristojna le za razlago in tolmačenje določb ZIntPK, nadzor nad delovnimi razmerij javnih uslužbencev občinske uprave pa sodi v pristojnost Inšpektorata za javno upravo, oziroma njegove Inšpekcije za sistem javnih uslužbencev. V nadaljevanju zato pojasnjujemo zgolj institut nasprotja interesov, ki ga ureja ZIntPK in ki v predmetnem primeru pride v poštev, v presojo zakonitosti postopka zaposlitve delavke se komisija ne spušča.
ZIntPK opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski funkcionarji (župan, podžupan, občinski svetniki), pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, če tega nima pa komisijo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Skladno z vsem navedenim v konkretnem primeru to pomeni, da v postopku predmetne zaposlitve, oziroma v postopku izbire kandidatke za razpisano delovno mesto ne bi smeli sodelovati tisti občinski funkcionarji ali drugi javni uslužbenci, ki so s kandidatko povezani oziroma imajo ali so imeli z njo osebne, poslovne ali politične stike. Konkretneje to pomeni, da ne bi smeli sodelovati v nobeni fazi postopka zaposlitve, oziroma bi se morali vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oz. na odločitev o izbiri ustreznega kandidata za zaposlitev in se s tem izogniti morebitnemu nasprotju interesov; navedeno vključuje tudi podpisovanje dokumentov o izbiri ter podpis pogodbe o zaposlitvi. Če so bila dosledno spoštovana pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, predmetna zaposlitev z vidika določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov načeloma ne bi smela biti sporna.

Odgovor z dne 30.05.2013 št. 06262-1/2013-118

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo tudi poslanci, pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa Komisijo za preprečevanje korupcije, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik oziroma komisija o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov pa je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Vprašanje nasprotja interesov je vedno povezano s presojo vseh relevantnih okoliščin konkretnega dejanskega stanja oziroma primera. Zgolj lastništvo določenega (manjšega) števila delnic podjetij, o katerih bo uradna oseba (poslanec) soodločala v okviru svoje funkcije, po oceni komisije še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov oziroma okoliščin, kjer bi bila potrebna dejanska izločitev uradne osebe (poslanca) iz vseh postopkov, povezanih s temi podjetji. V vašem primeru komisija meni, da vas dejstvo, da ste lastnik relativno majhnega števila delnic obravnavanih podjetij ne postavlja v položaj, ko zaradi nasprotja interesov ali drugih obveznosti po ZIntPK ne bi mogli oziroma smeli opravljati svoje funkcije poslanca v povezavi z odločanjem o prodaji teh podjetij. To mnenje je pogojeno z ustavno-pravnim položajem poslanca, z okoliščinami, v katerih boste odločali in tudi z majhnim deležem lastništva delnic. Odgovor bi bil hipotetično drugačen, če bi imeli funkcijo v izvršilni veji oblasti in bi bili neposredno odgovorni oziroma imeli neposreden in ključen vpliv na seznam podjetij, ki bodo del privatizacije. Prav tako bi bil odgovor drugačen, če bi sami ali vaši bližnji oziroma z vami povezane osebe imele v lasti znaten lastniški delež omenjenih podjetij.

Vseeno pa vam v izogib tudi nastanku videza nasprotja interesov oziroma nepotrebnemu problematiziranju lastništva delnic komisija neobvezujoče priporoča, da pred glasovanjem lastništvo delnic na pristojnih odborih razkrijete. Taka je tudi dobra praksa v mnogih tujih parlamentih in tudi v evropskem parlamentu. S takšnim konceptom proaktivne transparentnosti se ščiti integriteta javne funkcije, saj se s tem zmanjšuje možnost nastanka oziroma zbujanje videza – lahko tudi neupravičenega oziroma neutemeljenega – , da določene skrite (in naknadno medijsko ali politično razkrite) okoliščine vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje javnih nalog določenega posameznika.

(odgovor z dne 18.6.2013, št. 06262-1/2013-127)

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseb biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, svoje funkcije ali službe pa ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
V primeru ko občinski svetnik, ki kandidira za določeno funkcijo (v vašem primeru članstvo v svetu javnega zavoda), na seji občinskega sveta glasuje o svoji kandidaturi, oziroma o samem sebi, so po mnenju komisije podane okoliščine, v katerih njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog v svojstvu člana občinskega sveta. Občinski svetniki morajo pri izvajanju svojih javnih nalog – glasovanju o kandidatu za člana sveta javnega zavoda – delovati objektivno in nepristransko. Da bo oseba, ki je sama kandidat za določen položaj, vse svoje protikandidate ocenila objektivno in nepristransko ter glasovala za tistega, ki je najboljši, logično ni mogoče pričakovati – izkustveno jasno je, da bo taka oseba glasovala zase oziroma dala prednost svojemu (zasebnemu) interesu. Skladno z navedenim to pomeni, da mora biti občinski svetnik, ki sam kandidira na določeno funkcijo, na seji občinskega sveta dosledno izločen iz vseh faz obravnave/razprave o njegovi kandidaturi, vključno s fazo glasovanja oziroma imenovanja. V nasprotnem primeru se bo namreč znašel v nasprotju interesov.
Ob tem posebej poudarjamo, da je v konkretnem primeru bistveno, da občinski svetniki opravljajo javne naloge. Glasovanje zase izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog; ni pa mogoče govoriti o nasprotju interesov, kadar gre za izvrševanje zasebnopravnih dejanj, pri katerih so zasebni interesi povsem legitimni, kot npr. glasovanje zase na splošnih volitvah, kjer posameznik nastopa kot volivec – fizična oseba (in ne kot član javnopravnega organa).

(Odgovor z dne 27.9.2013, št. 06262-1/2013-190)

Člani/predsednik nadzornega odbora občine imajo v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status uradne osebe, kar pomeni, da jih zavezujejo določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.
Skladno z vsem navedenim to v konkretnem primeru pomeni, da mora biti predsednica/članica nadzornega odbora občine, ki je hkrati tudi predsednica sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, dosledno izločena iz vseh postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na zavod, v katerem opravlja funkcijo predsednice/članice sveta zavoda, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora občine ne opravlja nepristransko in objektivno, kar že ustreza opredelitvi nasprotja interesov po ZIntPK. Ob tem še velja opozoriti, da se morajo vse izločitve na transparenten način zabeležiti v zapisniku sej nadzornega odbora, izločitve iz postopkov pa morajo biti dejanske (in ne zgolj formalne).
Glede vašega vprašanja, kakšna je ureditev v primeru, ko ne gre za časovno prekrivanje funkcij in nadzora, vam zaradi nepoznavanja konkretnih okoliščin primera zgolj na splošni ravni pojasnjujemo, da dolžnost izogibanja nasprotju interesov velja tudi v primeru, če bi članica nadzornega odbora občine opravljala nadzor v zavodu, v katerem je trenutno predsednica/članica sveta zavoda, na tej funkciji pa še ni bila v obdobju za katero se vrši nadzor v zavodu.

(Odgovor z dne 10.9.2013, št. 06262-1/2013-181)

Odgovor na vaše vprašanje je odvisen od številnih okoliščin (podrobnosti) primera, ki nam niso poznane, zato odgovarjamo na splošni ravni. Člani nadzornega odbora občine imajo v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status uradne osebe, kar pomeni, da jih zavezujejo določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Iz vaših pojasnil sicer izhaja, da žena predmetnega nadzornika, v podjetju, ki bo predmet nadzora, nima posebnih pooblastil ter v postopku nadzora ni udeležena, vendar pa komisija ocenjuje, da je v teh primerih, stopnja tveganja za nastanek neformalnega oziroma posrednega vpliva na delo nadzornika praviloma tako visoka, da je izločitev nadzornika tudi v takih primerih, zlasti zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki od članov nadzornega odbora terjajo pošteno in objektivno opravljanje nadzora, potrebna. Skladno z navedenim to pomeni, da morajo biti člani nadzornega odbora občine kot uradne osebe v postopkih nadzora subjektov, v katerih so zaposleni njihovi družinski člani, izločeni, četudi se nadzor neposredno ne nanaša na delo družinskega člana. Praviloma namreč ni mogoče izključiti možnosti, da bo preko zaposlenega, ki je družinski član člana nadzornega odbora, prišlo do neformalnega vplivanja na delo člana nadzornega odbora (lahko tudi nehote, preko posredovanja določenih internih informacij, ki članom nadzornega odbora sicer ne bi bile poznane). Pri tem pa velja še opozoriti, da morajo biti izločitve iz postopkov dejanske (in ne zgolj formalne).

(Odgovor z dne 3.9.2013, št. 06262-1/2013-176)

Uvodoma pojasnjujemo, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij zanj ne uporabljajo. To vprašanje podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, s sprem.), predvsem njegov 32.a člen, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje Zakona o lokalni samoupravi – in posledično tudi za presojo (ne)združljivosti funkcij, ki ju navajate – je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na njegove pristojne službe.
Opozarjamo pa, da ima predsednik nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status uradne osebe, zato zanj velja dolžnost dolžnega izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika (komisija svetuje, da predsednik nadzornega odbora obvesti ostale člane nadzornega odbora), ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik (oziroma v tem primeru kolektivni organ – ostali člani nadzornega odbora) o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
V konkretnem primeru to pomeni, da mora biti predsednik nadzornega sveta, ob predpostavki, da je njegova funkcija sploh združljiva z delom v zavodu, in bo torej hkrati opravljal obe funkciji, dosledno izločen iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na zavod, v katerem je zaposlen, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora občine ne opravlja nepristransko in objektivno.

(Odgovor z dne 2.9.2013, št. 06262-1/2013-175)

Komisija je v Sistemskem načelnem mnenju glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev jasno zapisala, kateri primeri oziroma prakse spadajo med tipične primere nasprotja interesov, ki so se mu uradne osebe skladno z ZIntPK dolžne izogniti, in sicer:

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, ki je njen družinski član, ali odvetnika iz odvetniške pisarne ali odvetniške družbe, katere partner (ali udeleženec pri dobičku) je njen družinski član;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastil odvetniku, s katerim ima ali je do nedavnega imela sklenjeno zasebno pooblastilno razmerje npr. v kazenskem, civilnem ali upravnem postopku;

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše osebne stike (npr. prijateljstvo);

– ko uradna oseba za pravno svetovanje ali zastopanje subjekta javnega sektorja, katerega predstojnik je, pooblasti odvetnika, s katerim ima oziroma je do nedavnega imela tesnejše politične stike.

V naštetih primerih so v ravnanju uradne osebe izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov kot ga določa ZIntPK, in sicer v primerih, ko je zasebno pooblastilno razmerje obstajalo PREDEN je bilo pooblastilo odvetniku dano s strani javnega subjekta. V teh primerih obstoječe zasebno pooblastilno razmerje ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog zastopnika občine (župana), kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK. Če je zasebno pooblastilo dano pozneje, pri tej pooblastitvi ne moremo govoriti o nasprotju interesov (niti v tem primeru občinski funkcionar ne nastopa v svojstvu uradne osebe), se pa pri tem avtomatično vzpostavi tveganje za nasprotje interesov pri vseh bodočih poslih občine z odvetniško pisarno. V trenutku, ko župan zasebno pooblasti odvetniško družbo, se namreč šteje, da ima s to družbo poslovne stike, kar pomeni, da na ravni občine ne more več odločati o ničemer, povezanem s to odvetniško družbo, ampak se mora bodisi samoizločiti iz vseh postopkov, ki so kakorkoli povezani s to odvetniško družbo (vključno s podpisovanjem pooblastil v imenu občine) ali pa pred vsakim dejanjem, ki se nanaša na to odvetniško družbo, o okoliščinah nasprotja interesov skladno z 38. členom ZIntPK takoj obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije (glede na to, da župan nima predstojnika) in ravnati skladno z njeno odločitvijo. Če odvetniška družba opravlja storitve za občino v večjem obsegu oziroma pri pomembnejših zadevah, lahko to po oceni komisije precej ohromi delo občine, zato je primerno, da župan temeljito razmisli, ali res ni druge opcije kot pooblastitev odvetniške družbe, ki opravlja storitve tudi za občino.

Poleg navedenega v situacijah, ko ista odvetniška družba hkrati opravlja storitve za občino in za občinskega funkcionarja, obstajajo določena korupcijska tveganja, ki se kažejo v tem, da v končni fazi odvetniška družba občini (neposredno ali posredno) zaračuna tudi storitve, ki jih sicer opravlja za občinskega funckionarja kot zasebnika (komisija je tovrstno prakso že zaznala, tako da ne gre le za hipotetično, ampak realno tveganje). V zvezi s tem opozarjamo na absolutno nesprejemljivost tovrstnega ravnanja.

(odgovor z dne 7.8.2013, št. 06262-1/2013,163)

Glede na to, da gre v konkretni zadevi za povsem zasebno zadevo (izvajalca izbirate kot fizična oseba za zasebne gradbene zadeve) ne moremo govoriti o nasprotju interesov, ki sicer zavezuje vse uradne osebe, zato z vidika določb ZIntPK ni nobenih zadržkov, v kolikor boste za izvedbo gradbenih del po lastnih kriterijih izbrali izvajalca, ki je sicer v preteklosti izvajal dela za občino, kjer vaš mož opravlja funkcijo nepoklicnega župana. Želimo pa vas opozoriti, da se bo moral vaš mož v bodoče (v funkciji nepoklicnega župana občine kot uradna oseba) v izogib morebitnemu nasprotju interesov dosledno izločati iz vseh postopkov, ki se bodo kakorkoli nanašali na to podjetje, saj se bi v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti župana ne opravlja nepristransko in objektivno.

Odgovor št. 06262-1/2015-146 z dne 28/04/2015

Uvodoma naj pojasnimo, da se vaše vprašanje ne nanaša zgolj na nasprotje interesov, temveč tudi na vprašanje, ali lahko uradniki na položajnih delovnih mestih opravljajo tudi dejavnost ali funkcijo v posameznem pravnem subjektu ali organu. Navedeno je predmet ureditve Zakona o javnih uslužbencih, zato vam v zvezi s tem posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence (ZIntPK vprašanje nezdružljivosti ureja samo za funkcionarje, ne pa tudi za javne uslužbence), ki je usklajena z Ministrstvom za javno upravo, v nadaljevanju pa vam podajamo odgovor glede nasprotja interesov.

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.

Zgolj dejstvo, da je direktor občinske uprave obenem direktor še dveh podjetij, samo po sebi še ne pomeni nasprotja interesov. Nasprotje interesov nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Do tega bi (hipotetično) lahko prišlo v primeru, ko bi direktor občinske uprave odločil, da bo občina sklenila posel s podjetjem, katerega direktor je.

Odgovor št. 06262-1/2015-206 z dne 24/06/2015

Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je, če se o tej postavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej. V nasprotnem primeru bi se namreč utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti občinskega svetnika ne opravlja nepristransko in objektivno.

Nasprotno je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki/zastopniki društev ali javnih podjetij, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine.
Odgovor št. 06262-1/2015-61 z dne 03/03/2015

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Osebni stiki so stiki med posamezniki, ki so zasebnopravne narave. Pri tem ni pomembno kje se ti stiki dogajajo (osebni stiki so lahko tudi stiki med sodelavci, če presegajo običajno službeno ali vljudnostno komunikacijo), kakšen je način komunikacije (osebni stiki zajemajo osebna srečanja, telefonsko komuniciranje, stike preko elektronskih komunikacij ipd.) in kakšno je subjektivno doživljanje odnosa med posameznikoma, ki sta v osebnem stiku (osebni stiki zajemajo stike med prijatelji, znanci, sorodniki, sošolci ipd.).

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.
Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov (možnost, da se bo na razpis za delovno mesto na šoli, kjer opravljate funkcijo ravnateljice, prijavilo dekle vašega sina ) se mora temu izogniti na enega od naslednjih načinov:
– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika (in v primeru kolektivnega organa odločanja tudi ostale člane); ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru neobvezujoče svetujemo, da se kot uradna oseba v primeru, da se bo na razpis za delovno mesto na osnovi šoli, kjer opravljate funkcijo ravnateljice, prijavilo dekle vašega sina, v izogib nastanku nasprotja interesov oziroma videza nasprotja interesov izločite iz razpisnega postopka (od najbolj začetne faze do čisto končne – podpis pogodbe, v primeru, da bo na razpisu izbrano to dekle). V tem primeru sicer ne gre za družinskega člana iz 7. točke 4. člena ZIntPK, je pa vajin odnos mogoče razumeti kot osebni stik, navsezadnje je dekle vašega sina, zaradi česar bi se utegnil ustvariti najmanj videz nasprotja interesov oziroma videz, da svojih nalog ne opravljate nepristransko in objektivno.

Odgovor št. 06262-1/2015-157 z dne 07/05/2015

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.

Zgolj dejstvo, da se ena oseba znajde v dveh vlogah hkrati samo po sebi še ne nujno pomeni tudi nasprotja interesov.
Odgovor št. 06262-1/2015-201 z dne 19.06.2015

ZIntPK na daje pravne podlage za razveljavitev postopkov, kjer so uradne osebe kršile določbe v zvezi z institutom nasprotja interesov. Lahko pa komisija zoper te uradne osebe uvede prekrškovni postopek, in sicer, če ugotovi, da uradna oseba v nasprotju z določbo 1. odstavka 38. člena ZIntPK svojega predstojnika ali komisije ni obvestila o nasprotju interesov oziroma možnosti, da bi do njega prišlo.

Odgovor št. 06262-1/2015-208 z dne 29.06.2015

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa izjeme, in sicer katerim osebam se ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so lobisti. Gre za primere, ko le-ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

V tem primeru nogometnemu klubu kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

V skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

Izhajajoč iz 16. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) med lobirance oziroma lobiranke spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07 in 65/08) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd. Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, kar je odgovor tudi na zastavljeni vprašanji, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

ZIntPK v 1. odstavku 42. člena določa, da morajo zavezanci sami komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju, tudi tiste, ki so vsebovani v uradnih evidencah. Edina izjema so podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je komisija skladno s 1. odstavkom 43. člena ZIntPK pridobi sama. V preostalem pa lahko komisija na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK sama pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverbe resničnosti navedb zavezanca, ne pa tudi iz razloga zbiranja podatkov.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da morajo zavezanci vse podatke o premoženjskem stanju razen podatkov o obdavčljivih dohodkih po Zakonu o dohodnini posredovati sami, komisija pa jih iz uradnih evidenc pridobi le, kadar izvaja postopek preverjanja resničnosti navedb, ki jih je zavezanec navedel v svojem obrazcu za poročanje premoženjskega stanja.

Razlog take ureditve je po oceni komisije predvsem v tem, da je ZIntPK zelo razširil krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja komisiji (število presega 15.000), kar majhnemu državnemu organu, kakršna je komisija, onemogoča, da bi za vse zavezance podatke iz uradnih evidenc pridobivala sama.

Če v preteklem letu ni bilo sprememb premoženjskega stanja tako, kot to določa 2. odstavek 43. člena ZIntPK, ni potrebno ponovno poročati v elektronski obliki.

Skladno z 9. točko 4. člena ZIntPK so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Likvidacijski upravitelj ni poslovodna oseba skladno z ZIntPK in posledično ni zavezanec za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V primeru, ko je podjetje v postopku likvidacije in ni ne poslovodnih oseb ne oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK, prav tako ne posreduje seznamov zavezancev v skladu z ZIntPK.

ZIntPK v 9. točki 4. člena določa, da so poslovodne osebe direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

Iz navedenega izhaja, da ravnatelji organizacijskih enot, ki delujejo v okviru javnih zavodov niso poslovodne osebe v skladu z ZIntPK in posledično prav tako niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z 41. členom ZIntPK. Ravnateljica organizacijske enote tako ni zavezanka za poročanje o premoženjskem stanju, temveč direktor zavoda.

V Evropskem parlamentu vpis v Register za preglednost ni obvezen, vendar pa se neregistrirani lobisti ne morejo akreditirati za vstop v Evropski parlament. Za izkaznico za dostop lahko zaprosijo zgolj uradni predstavniki interesnih skupin iz navedenega registra preglednosti. Evropski parlament je potrdil tudi predlog, po katerem bodo morali poslanci v prihodnje svojim zakonodajnim poročilom priložiti tudi seznam stikov z lobisti, t. i. »zakonodajna sled«.

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 –UPB, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F, v nadaljevanju: ZDSve) v drugem odstavku 43. člena določa, da je funkcija predsednika (v nadaljevanju: predsednik DS) častna in nepoklicna.

Vendar je bil drugi odstavek prej navedenega člena delno razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-248/08-15 z dne 11. 11. 2009, in sicer da se z dnem objave prej naveden odločbe v Uradnem listu RS funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Iz navedenega sledi, da je predsednik DS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

V skladu z določilom 42. člena ZDSve po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta (v nadaljevanju: sekretar DS). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) je sekretarja DS uvrstil med funkcionarje v 54. plačni razred, s čimer je ustvaril podlago za izplačilo njegove plače. V skladu z določbo 7. člena prej navedenega zakona je uvrščen v plačno skupino »A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih«, plačno podskupino »A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti«.

Iz navedenega sledi, da sekretar opravlja funkcijo poklicno in je prav tako zavezanec za prijavo premoženjskega stanja po določilu prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

1. občinski/mestni svetniki
2. veleposlaniki
3. konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji
4. pomočniki direktorjev
5. delavski direktor
6. člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije)
7. člani Državnega sveta (razen predsednik državnega sveta)
8. člani regijskega razvojnega sveta
9. strokovni direktor javnega zavoda
10. oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge
11. člani sveta javnega zavoda
12. direktorji uradov – posameznih notranjih organizacijskih enot
13. namestniki direktorjev
14. namestniki generalnih direktorjev
15. člani nadzornih svetov gospodarskih družb v stečaju
16. direktorji sodišč
17. likvidacijski upravitelj
18. poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež
19. ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda)
20. osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, ki ne presega mejne vrednosti
21. osebe, ki niso bile imenovane v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila in/ali v postopku ne sodelujejo aktivno (ne odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ne ocenjujejo ponudb oziroma naročniku ne predlagajo izbora ponudnika…)

Navedene osebe so lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, seveda samo, če gre za javno naročilo, ki presega mejne vrednosti.

V primeru, da te osebe sodelujejo v postopkih javnih naročil, poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja v celoti, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., seveda samo, kadar gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti.

Ko oseba, odgovorna za javna naročila izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec in ne organa, pri katerem je dejansko zaposlena.

V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo za preprečevanje korupcije, in sicer da sporočite seznam (ime in priimek, naslov itd. (če z njim seveda razpolagate)) vseh, ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK.

V skladu s petim odstavkom 41. člena ZIntPK komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK. Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki.

Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZIntPK je oseba, kljub temu, da je stalni član komisije za vodenje postopkov javnih naročil, dolžna komisiji vsako tekoče leto do 31. januarja poročati podatke o premoženjskem stanju v celoti, če je v preteklem koledarskem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK. Podatke o premoženjskem stanju v celoti mora sporočiti tudi če v njenem premoženjskem stanju od zadnjega poročanja ni prišlo do sprememb.

Naročnik mora takega posameznika (stalnega člana strokovne komisije) vsako leto preko elektronskega obrazca, do 31. decembra tekočega leta, prijaviti v seznam zavezancev, če je v tem letu sodeloval vsaj v enem postopku oddaje javnega naročila. Ta seznam lahko naročniki sporočijo tudi med letom, vendar ga je potrebno ažurirati na zadnji dan, ko se v tem letu na seznamu pojavi še kakšna sprememba.

Upošteva se vrednost posameznega javnega naročila in se ne sešteva vrednosti javnih naročil na letni ravni.

Komisija ocenjuje, da osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK (torej ko odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika.)

Če te osebe v letu 2015 v okviru postopka javnega naročila niso odločale, potrjevale in predlagale vsebine razpisne dokumentacije, niso zavezane za prijavo premoženjskega stanja do 31. 1. 2016. Če pa bodo v letu 2016 opravljale te naloge, bodo morale prijaviti premoženjsko stanje do 31. 1. 2017.

Če v postopkih javnih naročil, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, sodeluje tuj državljan, je skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK prav tako zavezan, da Komisiji za preprečevanje korupcije poroča podatke o premoženjskem stanju v celoti, in sicer skladno s prvim odstavkom 42. člena ZIntPK tudi podatke o premoženju, ki ga ima v matični državi. Prav tako pa mora tudi naročnik tujega državljana na elektronskem obrazcu prijaviti v seznam zavezancev.

Ne glede na to, da je bila v postopku izpogajana končna vrednost nižja od mejnih vrednosti za poročanje premoženjskega stanja, obveznost poročanja premoženjskega stanja osebe, odgovorne za javna naročila, iz tega razloga ni izključena. Kljub nižji končni vrednosti je oseba zavezanec za poročanje premoženjskega stanja in je dolžna poročati svoje premoženjsko stanje do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

Osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK. Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

Da

V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije.

Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa peti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

a) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma dela ter za osebe, odgovorne za javna naročilain uradnike Državne revizijske komisije, ki komisiji poročajo podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ta obrazec se uporablja tudi za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju na poziv komisije v postopku rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem posameznega zavezanca.

b) Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela, ter prijavi premoženjskega stanja leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. Ta obrazec se torej uporablja za zadnji dve dolžni poročanji premoženjskega stanja, ki morata skladno z zakonom zajeti popis celotnega premoženjskega stanja. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.

c) Obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja: namenjen je prijavi spremembpremoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma dela. Zavezanci morajo komisiji poročati podatke o spremembah premoženjskega stanja (ki zajemajo tudi spremembe pri opravljanju funkcije) enkrat letno, do 31. januarja za preteklo koledarsko leto. V primeru, da do sprememb podatkov o premoženjskem stanju ni prišlo, zavezancem ni treba poročati. Tega obrazca ne izpolnjujejo osebe, odgovorne za javna naročila in uradniki Državne revizijske komisije.

Obveznost posredovati sezname zavezancev je v 41. členu ZIntPK določena za organe, kjer so zaposleni zavezanci in za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Iz tega razloga elektronski obrazec za sporočanje seznama zavezancev podpiše odgovorna oseba v organu in ne posamezen zavezanec.

V to točko se vpisujejo podatki o zaposlitvi ter vseh funkcijah in dejavnostih, ki ste jih opravljali neposredno pred nastopom trenutne funkcije. Vpiše se le zadnjo zaposlitev ali funkcijo, ki ste jo opravljali pred nastopom tekoče funkcije, tudi če ste bili v vmesnem času brez zaposlitve.

Pri izpolnjevanju Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela in Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela, je potrebno v pod točko 11 vpisati vse delnice, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR), pod točko 13 pa le delnice, katerih skupna vrednost v času prijave premoženjskega stanja presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 11). Pri poročanju o spremembah premoženjskega stanja do 31. januarja tekočega leta, pa je potrebno v obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja pod točko 10 vpisati vse delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR). Pod točko 12 tega obrazca pa je potrebno vpisati tiste delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu in njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 10).

Zavezanci Komisiji za preprečevanje korupcije sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko “Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah”. Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko ” Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji”.

Komisiji ne poročajo podatkov o premoženjskem stanju posamezniki, ki sodelujejo pri prodaji premoženja večje vrednosti. Zavezanci za poročanje premoženja bi bili v primeru, če bi sodelovali pri javnih naročilih na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK.

Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju pa ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete več kot 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

Ureditev poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za poslovodne osebe drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila, zato poslovodne osebe skladno z ZIntPK poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju v enem mesecu po nastopu funkcije, v enem mesecu po prenehanju funkcije, leto dni po prenehanju funkcije in tekom svoje funkcije vsako tekoče leto do 31. januarja spremembe v premoženjskem stanju za preteklo koledarsko leto. V primeru, da sprememb ni, jim ni potrebno nič poročati. Spremembe premoženjskega stanja pa vključujejo tudi spremembe funkcije, kar pomeni, da v primeru, ko poslovodna oseba sodeluje tudi pri postopkih javnih naročil, ne poroča premoženjskega stanja komisiji ponovno v celoti do 31. januarja, če je v preteklem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, ampak sporoči samo spremembe, in sicer v konkretnem primeru navede, da je v preteklem letu poleg poslovodne funkcije opravljala tudi funkcijo oz. delo osebe, odgovorne za javna naročila.

Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po 1. odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s 2. odstavkom 43. člena ZIntPK vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) sporoči do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja pod točko 3 tega obrazca.

Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, v kolikor gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočati trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. V kolikor zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.

Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z 2. odstavkom 41. člena ZintPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

V primeru, da oseba tudi v prihodnje sodeluje v postopkih javnega naročanja, vsako tekoče leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto javi le spremembo pri opravljanju funkcije, in sicer da poleg funkcije člana uprave/nadzornega sveta opravlja tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila in ne poroča več premoženjskega stanja v celoti vsako leto do 31. januarja, kot to velja za osebe odgovorne za javna naročila. Prav tako do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporoča tudi vse ostale spremembe v premoženjskem stanju. V primeru, da ni nobenih sprememb pri opravljanju funkcije in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa 2. odstavek 41. člena ZIntPK.

Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZSDH-1 in 5. odstavkom 41. člena ZIntPK zavezance prijavi/odjavi gospodarska družba, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in sicer v 30 dneh po vsaki spremembi, kar pomeni v 30 dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije.

V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija za preprečevanje korupcije v okviru svojih pristojnosti.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsak transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu drugega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji. Zavezanci morajo navedeno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju le v primeru, če teh denarnih sredstev niso navedli že v predhodni prijavi podatkov o premoženjskem stanju in presegajo vrednost 10.000 EUR.

Nadaljevanje vprašanja: Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

– okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;

– podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;

– predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;

– predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;

– predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;

– okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;

– okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo); – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

Odgovor:

Sodišče kot organ prijavi/odjavi posameznika v seznam zavezancev le v primeru, ko je okrožni sodnik okrožnega sodišča za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče RS, ministrstvo…). Tudi sodnik le v navedenem primeru sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati.

Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (6. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

Če sodniki hkrati opravljajo delo mediatorjev, to v elektronskem obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju vpišejo pod točko 4 »Podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega«.

Funkcionarji, v konkretnem primeru sodniki, morajo na obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem stanju pod točko »4. Podatki o drugih funkcijah oz. dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega« vpisati tudi članstvo v personalnem svetu.

2. odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva iz osme in devete alineje prvega odstavka 42. člena in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz enajste do sedemnajste alineje prvega odstavka 42. člena, ki presega 10.000 eurov, sporočiti komisiji do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju. Seveda pa je to zaželeno iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga komisija opravlja v okviru svojih pristojnosti.

Če oseba, ki po pooblastilu vodi direktorat, opravlja delo v obsegu in z odgovornostmi, kot bi to opravljala, če bi bila generalni direktor ali vršilec dolžnosti generalnega direktorja, je zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

Zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju so tudi tuji državljani in nerezidenti, če opravljajo katero izmed funkcij, zaradi katerih posledično zapadejo pod določbe nadzora nad premoženjskim stanjem, skladno z ZSDH-1 in ZIntPK.

V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK morajo zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila in uradnikov Državne revizijske komisije) sporočiti spremembe premoženjskega stanja glede dolga do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto le, če je bil v preteklem letu dolg odplačan v višini več kot 10.000 EUR.

Prokuristi in člani organov nadzora so zavezanci za poročanje premoženjskega stanja, če gre za prokuriste SDH in člane nadzornega sveta SDH ali za člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, v skladu z 62. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; ZSDH-1), ki je stopil v veljavo dne 26. 4. 2014.

Če pa gre za prokuriste in člane organov nadzora družb, v katerih SDH nima večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, so navedene osebe lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja le, če opravljajo še naloge oseb, odgovornih za javna naročila, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK (seveda samo, če gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti).

Komisija lahko na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverb resničnosti navedb zavezanca, zato je obveznost poročanja premoženjskega stanja mogoče izpolniti samo z vpisom podatkov v elektronski obrazec, ki se nahaja na spletni strani komisije, arhiv.kpk-rs.si. Za pravilno obdelavo podatkov, obrazca ni mogoče izpolniti tako, da kot prilogo posredujete izpisek nepremičnin iz GURS-a ali zemljiške knjige, temveč je potrebno vse nepremičnine, katerih lastnik ste, ročno vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na Obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

Občina kot organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, ampak do 31. januarja javi spremembe pri opravljanju funkcije. To stori na Obrazcu za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

Premoženjsko stanje v celoti minister v skladu z ZIntPK poroča najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V času opravljanja svoje funkcije/funkcij, pa poroča le spremembe v premoženjskem stanju, ki vključujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK.

Ministrstvo mora sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

Poklicni funkcionar, nepoklicni župan in podžupan, uradnik na položaju, poslovodna oseba ter državljan Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero je bil imenovan ali izvoljen na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, komisiji preko elektronskega obrazca sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če npr. zavezanec nastopi funkcijo 1. 1. 2016, mora o premoženjskem stanju poročati na poljuben datum med 1. 1. 2016 in 1. 2. 2016. Obrazec mora zajemati popis celotnega premoženja na izbrani poljubni datum.

Podatke o premoženjskem stanju morajo ti zavezanci komisiji, preko elektronskega obrazca, sporočiti tudi najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela in leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Če npr. zavezancu funkcija preneha 31. 7. 2016, mora o premoženjskem stanju najprej poročati na poljuben datum med 31. 7. 2016 in 31. 8. 2016, nato pa še točno eno leto po prenehanju funkcije, torej 31. 7. 2017. V obeh primerih mora obrazec zajemati popis celotnega premoženjskega stanja na navedene datume.

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije, leto dni po prenehanju prejšnje funkcije (v obeh primerih izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela) in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela).

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Ni pa potrebno sporočiti podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju prejšnje funkcije ali dela.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 2 tega obrazca.

V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočati podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela.

O premoženjskem stanju v celoti mora poročati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v času opravljanja svoje funkcije pa, v skladu z drugim odstavkom 43. člena (Uradni list RS, št. 69/11-UPB2, v nadaljevanju: ZIntPK), komisiji sporoča le spremembe v premoženjskem stanju, vsako tekoče leto do 31. januarja, za preteklo leto (seveda samo, če je v preteklem letu prišlo do sprememb v premoženjskem stanju ali sprememb pri opravljanju funkcije).

Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).

56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija. Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

V Sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012 je med drugim navedeno tudi sledeče:

»… nasprotje interesov po ZIntPK po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. S tem v zvezi glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice (npr. glasovanje zase na splošnih volitvah). Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju (tako ZIntPK ne omejuje ustavne pravice poslanca/poslanke, da na glasovanju v okviru svoje poslanske funkcije glasuje po svoji vesti – četudi zase ali za povezano osebo – v kolikor seveda določen glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, npr. korupcijskega kaznivega dejanja). In nenazadnje, omejitev glasovanja po tem načelnem mnenju se ne nanaša na primere imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda).V teh primerih se posameznik z glasovanjem zase ne more spraviti v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi kandidati, saj lahko tudi oni kot člani izbirnega organa glasujejo zase.«

Iz navedenega je zaključiti, da o nasprotju interesov ne moremo govoriti v sledečih primerih:
a)    pri izvajanju splošne volilne pravice (npr.: ko kandidat za občinskega svetnika glasuje zase na lokalnih volitvah; ko kandidat za župana glasuje na lokalnih volitvah zase, itd.),
b)    v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju, kadar ne gre za opravljanje javnih nalog v konkretnih primerih, ki se neposredno nanašajo na določenega posameznika, pravno osebo ali drug subjekt, ampak za odločanje o splošnih, sistemskih, strateških, političnih in podobnih zadevah (določbe ZIntPK o nasprotju interesov niso namenjene temu, da bi v tovrstnih zadevah npr. onemogočile delovanje organa kot celote);
c)    imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda; odločanje o občinskih svetnikih, ki bodo delovali v delovnih telesih občinskega sveta – KMVVI itd.).

Ko gre za odločanje o položajih izven občinskega sveta, na katere kandidirajo družinski člani občinskih svetnikov, po mnenju komisije ni dvoma, da gre za opravljanje javnih nalog občinskega sveta v konkretnem primeru, ki ne zapade pod nobeno od navedenih izjem, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.

S tem v zvezi navajamo še nekaj primerov, s katerimi se komisija srečuje v praksi, in kjer veljajo oziroma ne veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov:
– občinski svetnik se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev, za katere tudi sam kandidira (individualno ali s povezanim subjektom),
– občinski svetnik (hkrati tudi direktor javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik izvršuje svojo funkcijo) se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz kakršnih koli postopkov razprave in odločanja o javnem zavodu, katerega direktor je;
– vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je; enako je z glasovanjem  o občinskem proračunu kot celoti, saj gre za temeljni finančni akt občine; ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo / subjekt / družbo itd., če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.
Odgovor komisije št. 06262-1/2017,61 z dne 20.4.2017

O posledicah ničnosti in ugotavljanju ničnosti v pravdi

1. a) Ničnost pogodbe pomeni, da pogodba že od njenega sprejema ne ustvarja nikakršnih učinkov. Kar je bilo izpolnjeno, je bilo izpolnjeno brez ustrezne pravne podlage in mora biti vrnjeno. Če izpolnjenega ni mogoče vrniti v naravi (npr. če so stvari že bile porabljene ali če je predmet pogodbe storitev), je potrebno vrniti denarno protivrednost. Nične pogodbe ni potrebno izpodbijati, kar pomeni, da je neveljavna ne glede na to, ali je ničnost predhodno ugotovilo sodišče. Pogodba, ki jo sklepa organ in organizacija javnega sektorja (v nadaljevanju »javna organizacija«), je nična, če je pri njenem sklepanju prišlo do podkupovanja, in sicer ne glede na to, ali sta stranki protikorupcijsko klavzulo iz 1. odstavka 14. člena ZIntPK v besedilo pogodbe vključili ali ne (enako velja tudi, kadar je pogodba nična v skladu z določili drugih zakonov).
2. b) Kot že rečeno lahko v primeru, ko je prišlo do izpolnjevanja nične pogodbe, stranka pogodbe zahteva vrnitev tistega, kar je dala. Pri tem je sicer smiselno upoštevati, da ima zahtevek na vrnitev tudi nasprotna stranka, zaradi česar se bosta zahtevka v pretežnem delu pobotala in bo prišlo zgolj do izplačila razlike med vrednostma obeh izpolnitev. Vrnitev izpolnjenega (oziroma razlike po pobotu, ta pristavek bo v nadaljevanju izpuščen) pogodbena stranka najprej zahteva izvensodno, če to ni uspešno, pa lahko tudi po sodni poti. Če je pogodba že bila v celoti izpolnjena, v tožbi ni mogoče zahtevati zgolj tega, da sodišče ugotovi ničnost pogodbe (ugotovitveni zahtevek), pač pa je treba tožiti na vrnitev izvršenih izpolnitev (dajatveni zahtevek).
3. c) Če pogodba še ni bila v celoti izpolnjena, lahko stranka, ki meni, da je pogodba nična, preneha z izpolnjevanje svojih obveznosti (in prejemanjem izpolnitev nasprotne stranke), ne da bi moralo ničnost predhodno ugotoviti sodišče. Vendar je tako ravnanje tvegano, saj lahko sodišče v pravdi (ki jo bo pričela nasprotna stranka, ki je zainteresirana za izpolnitev pogodbe) ugotovi, da je pogodba veljavna. V teh primerih je stranka, ki je prenehala z izpolnjevanjem pogodbe, dolžna povrniti škodo, ki je (odvisno od višine pogodbe) lahko tudi zelo visoka. To tveganje je mogoče omiliti na dva načina. Stranka lahko v postopku na vrnitev izvršenih izpolnitev (glej prejšnji odstavek) od sodišča zahteva, da o ničnosti odloči z vmesno ugotovitveno sodbo. To pomeni, da bo odločitev sodišča o veljavnosti ali neveljavnosti pogodbe veljala tudi glede vseh kasnejših (v trenutku odločanja sodišča še nezapadlih/neizponjenih) obveznosti. Če pa postopek za vrnitev ne teče, pa lahko stranka vloži posebno tožbo na ugotovitev ničnosti, vendar mora pri tem izkazati, da je prihodnost pravnega razmerja med strankami negotova (sporna) zaradi ravnanja druge pogodbene stranke. To bo podano predvsem takrat, ko bo nasprotna stranka vztrajala pri izpolnjevanju pogodbe ali zatrjevala njeno veljavnost.