Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi se je na povabilo Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije (ZŠD) danes na Bledu udeležil posveta vodstvenih delavcev srednjih šol in dijaških domov.

Udeležencem 24. delovnega srečanja – posveta – vodstvenih delavcev ZŠD je predsednik Komisije predaval o pomenu integritete pri preprečevanju korupcije ter jim predstavil najpogostejša neskladja, ki se kažejo na področju šolstva.

Komisija si v skladu s svojo vizijo delovanja prizadeva za poglobljeno partnersko sodelovanje z vsemi deležniki na področju krepitve integritete, etičnosti in pravne države ter s tem preprečevanja korupcije v družbi, pri čemer vzgojno-izobraževalne ustanove predstavljajo izjemno pomemben deležnik pri krepitvi integritete celotne družbe.

Foto: Mankica Kranjec

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je tudi letošnje leto kot partner pristopila k projektu Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani se je danes, na svetovni dan žvižgačev, že tretje leto zapored odvila podpisna slovesnost sodelujočih v skupnem boju proti korupciji in prevaram.

Sporazum o sodelovanju pri organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021, ki ga je v imenu Komisije podpisal namestnik predsednika Simon Savski, je podpisalo 28 partnerjev s skupnim ciljem spodbujanja izmenjave najboljših praks ter ozaveščanja interesnih skupin z željo po zmanjšanju negativnih učinkov prevar, korupcije in drugih vrst gospodarskega kriminala v lokalnem okolju.

Komisija se zaveda in dosledno poudarja izjemno moč preventivnega delovanja, saj ima ozaveščanje o vlogi in pomenu etičnosti ter osebnostne in organizacijske integritete na dolgi rok večji učinek kot kakršna koli represivna dejavnost. Ozaveščanje, ki je predpogoj ustvarjanja zaupanja v ljudi in institucije je potrebno na vseh ravneh družbe (od najvišjih funkcionarjev do otrok v šolah in vrtcih). S tem namenom Komisija v sodelovanju s kompetentnimi institucijami razvija in izvaja različne oblike izobraževanj, usposabljanj, strokovnih posvetov ter se z veseljem odzove na povabilo k sodelovanju pri dogodkih, kakršen je Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah. Tako bo tudi pri izvedbi letošnjega dogodka sodelovala pri različnih različnih aktivnostih.

Foto: Mankica Kranjec

K podpisu sporazuma so poleg Komisije pristopili še Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE Slovenija, družba Deloitte, Ministrstvo za javno upravo, Računsko sodišče, Urad za preprečevanje pranja denarja, Urad za nadzor proračuna, Urad za mladino, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Slovenski državni holding, Kapitalska družba, društvo Transparency International Slovenia, Združenje bank Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Združenje notranjih revizorjev, Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, Klub Slovenskih podjetnikov, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Visoka šola za računovodstvo in finance, GEA College – Fakulteta za podjetništvo, Tax-Fin-Lex in časopisna hiša Delo.

Dr. Yuri Sidorovich, odgovorni partner za revizijo za Deloittovo regijo Južna srednja Evropa, je ob otvoritvi slovesnosti poveal: »Dejstvo je, da nas vse več prepoznava pomen ozaveščanja ter da ta pobuda iz leta v leto raste in pridobiva na ugledu. Zato sem danes še toliko bolj vesel, da smo se zbrali v tako velikem številu. Očitno nam ni vseeno in naša prizadevanja za boljši jutri se nadaljujejo«.

»Pandemija COVID-19 je prizadela posameznike, vlade in organizacije po vsem svetu, kar je povzročilo zmedo, strah in gospodarsko nestabilnost – situacije, za katere žal vemo, da prevare uspevajo. Ker je letos 21. obletnica Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, si ne predstavljam boljšega časa, da bi se združili v boju proti prevaram.«, je dodal. Na globalni ravni Teden podpira že več kot 1.000 organizacij, kar je največ doslej.

V okviru Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021 se bodo med 15. in 19. novembrom zvrstili številni dogodki, konference, predavanja in okrogle mize, vse z namenom ozaveščanja širše javnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z nastanitvijo nekdanje ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec v Izoli in na Krasu v letih 2019 in 2020. Ugotovitve so po sodbi Upravnega sodišča RS, ki je tožbeni zahtevek obravnavane osebe zavrnilo, pravnomočne.

Komisija je ugotovitve sprejela 11. 12. 2020, zoper ugotovitve pa je obravnavana oseba vložila tožbo, ki jo je sodišče zavrnilo. Sodbo, ki je že pravnomočna, je Komisija prejela prejšnji teden. 11. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) daje Komisiji pravno podlago, da v primeru vložene tožbe ugotovitve, ki se nanašajo na funkcionarja, po odločitvi sodišča v upravnem sporu objavi na spletni strani.

Sodba Upravnega sodišča (objavljamo jo hkrati z ugotovitvami) v celoti potrjuje pravilnost postopka, ki ga je Komisija vodila v zvezi z nekdanjo ministrico, kot tudi pravilnost ugotovitev Komisije glede kršitev ZIntPK – tako glede kršitve integritete kot glede kršitev določb v zvezi s prepovedjo in omejitvami pri sprejemanju daril v javnem sektorju. Sodišče je ugotovilo, da je Komisija pravilno zapolnila pojem integritete in ugotovila ravnanje v nasprotju z integriteto, ki pomeni pričakovano delovanje in odgovornost javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev pri izvrševanju javne oblasti, funkcije, pooblastila ali druge pristojnosti za odločanje. Prav tako je pritrdilo odločitvi Komisije, da je podana kršitev prepovedi in omejitev sprejemanja daril s tem, ko je obravnavana oseba sprejela korist za svoja družinska člana v obliki plačila hotelskih nočitev.

Načelno mnenje glede kršitev integritete

Komisija je na podlagi obravnave več prijav in postopkov ter različnih vprašanj identificirala določena ravnanja, ki dodatno zapolnjujejo pojem kršitve integritete. Z namenom ozaveščanja objavljamo sprejeto načelno mnenje, v skladu s katerim kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK, predstavlja nesprejemljivo ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev v subjektih javnega sektorja, ki:

– javnosti podajajo neresnične oziroma zavajajoče izjave o dejstvih, ki so povezane z njihovim ravnanjem, službo ali funkcijo, in s tem ne prispevajo h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost opravljanja njihovih javnih nalog,

– ne spoštujejo omejitev in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril, gostoljubja ali drugih koristi.

V nadaljevanju Komisija objavlja ugotovitve, sodbo in načelno mnenje na način, da je v dokumentih zagotovljeno varstvo osebnih in drugih z zakonom varovanih podatkov.

Ugotovitve o konkretnem primeru

Sodba Upravnega sodišča RS

Načelno mnenje

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v sodelovanju z Zvezo ljudskih univerz Slovenije danes za direktorje ljudskih univerz izvedla spletno usposabljanje na temo nasprotja interesov.

V okviru usposabljanja, ki se ga je udeležilo 18 slušateljev slovenskih ljudskih univerz, je vodja Službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik podrobno predstavila institut nasprotja interesov, ki predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi. Zato je pomembno, da uradne osebe, med katere spadajo tudi poslovodne osebe in člani svetov javnih zavodov, vnaprej prepoznavajo okoliščine (videza) nasprotja interesov in dosledno upoštevajo dolžnost izogibanja nasprotju interesov v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predstavnica Komisije je slušateljem tudi s pomočjo praktičnih primerov razložila, kdaj lahko govorimo o nasprotju interesov in kdaj ne, kako ravnati, ko se znajdemo v okoliščinah nasprotja interesov, odgovarjala pa je tudi na njihova vprašanja.

Današnje usposabljanje je še eno v nizu preventivnih dejavnosti, ki jih Komisija s ciljem krepitve pravne države, integritete in trasparentnosti delovanja družbe redno izvaja za zainteresirane skupine tako v javnem kot zasebnem sektorju.

V priponki objavljamo vsebinsko poročilo o delu Komiisje za preprečevanje korupcije za maj 2021.

Poročilo maj 2021

V priponki objavljamo skupno izjavo za javnost, ki so jo štirje predstojniki samostojnih in neodvisnih državnih organov Republike Slovenije (Informacijskega pooblaščenca, Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča RS in Varuha človekovih pravic RS) podpisali danes.

Izjava za javnost_11.6.2021

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov pri izvedbi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem je sredstva med drugimi pridobil tudi Zavod Iskreni. Ker ni ugotovila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila. Komisija je ugotovila, da podobne situacije lahko predstavljajo realno korupcijsko tveganje, zato je ministrstvo pozvala k proaktivni transparentnosti v tovrstnih primerih.

Komisija je v postopku pridobila in preučila obsežno dokumentacijo, povezano z izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcem zaradi epidemije COVID–19 in zmanjševanje njenih posledic. Na podlagi pridobljenih pojasnil in dokumentov je razvidno, da je bila edina vloga ministra v tem postopku podpis sklepa o začetku postopka in imenovanju članov strokovne komisije, ki so ga pripravile strokovne službe in jim je v celoti sledil (bil je torej zgolj podpisnik, ne pa tudi pripravljavec dokumenta oziroma vsebine tega sklepa). Zgolj s tem ravnanjem pa se minister ni mogel znajti v okoliščinah nasprotja interesov.

Nasprotje interesov se namreč lahko presoja samo v konkretnih uradnih dejanjih uradne osebe, v tem smislu pa je Komisija presojala tudi aktivnosti oziroma uradna dejanja ministra v konkretnem postopku javnega razpisa. Presoja videza, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, mora namreč temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe v konkretnem primeru.

Komisija je v postopku preučila tudi morebitna korupcijska tveganja in ugotovila, da imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje. V posameznih primerih (kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je med izbranim prejemniki sredstev tudi zasebni zavod, katerega lastnik je bil do nastopa ministrske funkcije minister sam) se namreč lahko – kljub strokovnosti in izkušnjam članov – v javnosti vzbudi vtis pristranskosti odločanja teh oseb. Gre namreč za osebe, ki jim minister osebno zaupa (to izkazuje njihova kabinetna zaposlitev za določen čas oziroma v trajanju mandata ministra), s čimer je povsem realno pričakovati, da bodo te osebe ravnale v skladu z ministrovimi pričakovanji.

V takšnih primerih je najpomembnejša proaktivna transparentnost, s čimer se lahko prepreči kakršnekoli dvome v pristranskost in objektivnost odločanja. Navedeno je Komisija izpostavila tudi v dopisu, ki ga je danes poslala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes v sodelovanju z Upravno akademijo izvedla usposabljanje za funkcionarje in javne uslužbence o določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, omejitev poslovanja in daril. Sodelovala je tudi na Dnevih varstvoslovja, in sicer na okrogli mizi o nepravilnostih v zdravstvu.

Usposabljanje na daljavo v organizaciji Upravne akademije je izvedel Albert Nabernik, pomočnik vodje Službe za nadzor na Komisiji. Slušateljem – zbranih je bilo okoli 200 – je podrobno predstavil institute nasprotja interesov, omejitev poslovanja ter prepovedi in omejitev sprejemanja daril, odgovarjal pa je tudi na vprašanja slušateljev. Tovrstna usposabljanja in izobraževanja so del preventivnih dejavnosti, ki jih Komisija redno izvaja za vse zainteresirane tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Pomočnik vodje Službe za nadzor Albert Nabernik je pojasnil, kako morajo uradne osebe ravnati, če se znajdejo v okoliščinah nasprotja interesov.

Današnje preventivne aktivnosti Komisije je dopolnil Mirjan Hren, nadzornik višji svetnik v Službi za nadzor Komisije, ki je sodeloval na Dnevnih varstvoslovja 2021, osrednji nacionalni konferenci s področja varnosti, ki je bila v organizaciji Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru tokrat prav tako izvedena na daljavo. Mirjan Hren je sodeloval na okrogli mizi o neprimernih praksah v zdravstvu, pri čemer je med drugim predstavil tveganja, ki jih Komisija na prodočju zdravstva zaznava v zadnjih letih.

Mirjan Hren iz Službe za nadzor se je na okrogli mizi dotaknil tudi tveganj pri podeljevanju koncesij zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev.