Bliža se zaključek šolskega leta in posledično tudi obdarovanje zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Z novembra lani uveljavljeno novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril za vse uradne osebe, torej tudi za zaposlene v javnih izobraževalnih ustanovah, ureja ZIntPK. V nadaljevanju zato Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) podaja nekaj ključnih informacij glede omejitev v zvezi s sprejemanjem daril.

Področje daril ureja 30. člen ZIntPK, ki določa, da zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja (kot uradne osebe) lahko sprejmejo priložnostno darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih, kamor štejemo tudi zaključek izobraževanja, pri čemer vrednost takega darila ne sme presegati 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

Posebej izpostavljamo, da zaposleni v nobenem primeru ne smejo sprejeti darila, če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni boni in drage kovine, če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje, če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ali pa če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Takšno darilo so zaposleni dolžni zavrniti.

ZIntPK v šestem odstavku 30. člena določa, da subjekti javnega sektorja, kamor sodijo tudi subjekti s področja vzgoje in izobraževanja, vodijo seznam prejetih daril, ki vsebuje podatke o vrsti, ocenjeni vrednosti darila, darovalcu in drugih okoliščinah izročitve darila, pri čemer se v seznam daril vpisujejo le podatki o darilih, katerih vrednost presega 50 evrov. Subjekti javnega sektorja so seznam daril za uradne osebe dolžni posredovati Komisiji do 31. marca za preteklo leto prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Komisije.

Od 2. do 4. junija v New Yorku poteka izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov na temo korupcije. Sodelujoče je v sredo po videokonferenci nagovoril tudi vodja slovenske delegacije, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi.

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi je v izjavi poudaril pomembno vlogo Organizacije združenih narodov in njenih mehanizmov v boju zoper korupcijo ter izpostavil pomen informacijskih tehnologij, digitalnih orodij in odprtih podatkov za preprečevanje sodobnih oblik korupcije. Kot primer slovenskih dobrih praks je navedel aplikacijo Erar in portal Odprti podatki Slovenije (OPSI).

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je za direktorje slovenskih ljudskih univerz danes izvedla spletno usposabljanje na temo daril in načrtov integritete.

V okviru usposabljanja, ki se ga je udeležilo več kot 30 slušateljev slovenskih ljudskih univerz, je pomočnica vodje Službe za preventivo na Komisiji Barbara Fürst slušateljem podrobno predstavila institut daril, kako se vesti v situacijah obdarovanja, zakaj omejitve pri sprejemanju daril in zakaj je tako pomembna natančna ureditev predmetnega področja. Predstavila je tudi načrt integritete kot orodje za obvladovanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete, v osnovi izjemno učinkovito orodje, ki pa najvišjo učinkovitost doseže le, če smo za njegovo uporabo dovolj motivirani in usposobljeni. Slušateljem je predstavila, kako konkretno pristopiti k delu z  načrtom integritete, njegove prednosti za zavezanca ter dolžnosti, ki izhajajo iz načrta.

Današnje usposabljanje je še eno v nizu preventivnih dejavnosti, ki jih Komisija s ciljem krepitve pravne države, integritete in trasparentnosti delovanja družbe redno izvaja za zainteresirane skupine tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek, ki ga je vodila v zvezi s sumi nepravilnosti pri ustanovitvi javnega podjetja za opravljanje pilotaže v koprskem pristanišču. Ker ni ugotovila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je postopek ustavila.

Komisija je s postopkom začela v letu 2019 na podlagi več prijav, ki so se nanašale na sume kršitev pri ustanavljanju Javnega podjetja koprska pristaniška pilotaža d.o.o. V predhodnem preizkusu prijave je Komisija opravila vpogled v dokumentacijo na Ministrstvu za infrastrukturo, v javne evidence Ajpes ter pridobila podatke in dokumentacijo ministrstva, Luke Koper in Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Komisija se je opredelila do dejstev in okoliščin, ki so kazali na sume kršitev iz njenih pristojnosti (z izjemo sumov kršitev s področja lobiranja, kjer Komisija vodi ločen postopek), vendar kršitev ni potrdila. Je pa del ugotovitev, ki so se nanašale na postopek imenovanja direktorja Javnega podjetja koprska pristaniška pilotaža in na ustanovitveni akt javnega podjetja, odstopila v reševanje SDH.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je za zaposlene na Ministrstvu za okolje in prostor danes izvedla usposabljanje o lobiranju in nedovoljenih vplivih.

V okviru spletnega usposabljanja, ki se ga je udeležilo okoli 70 zaposlenih na Ministrstvu za okolje in prostor, je pomočnica vodje Službe za preventivo na Komisiji Barbara Fürst slušateljem podrobno predstavila institut lobiranja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o lobističnem stiku, kdaj lahko govorimo o zakonitem in kdaj o nezakonitem lobiranju ter naloge in odgovornost funkcionarjev in javnih uslužbencev v povezavi z lobiranjem. Predstavila je tudi razliko med lobiranjem in vplivanjem, ki se lahko odraža v nezakonitem in neetičnem lobiranju, ter pojasnila, kako ravnati v primerih, ko se javni uslužbenci srečujejo z nedovoljenimi vplivi.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi se je s sodelavci danes sestal s slovenskim predstavnikom Evropskega javnega tožilstva Jako Brezigarjem.

Pred začetkom operativnega delovanja Evropskega javnega tožilstva (z uradnim imenom European Public Prosecutor’s Office) s sedežem v Luksemburgu je evropski tožilec Jaka Brezigar zaposlenim na Komisiji predstavil delovanje novoustanovljenega evropskega organa in njegove pristojnosti. Sestanka so se poleg predsednika Komisije udeležili namestnik predsednika Simon Savski, vodja Službe za nadzor Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za preventivo Barbara Fürst ter svetnik za evropsko in mednarodno sodelovanje Gregor Pirjevec. Pogovarjali so se tudi o možnostih sodelovanja med Komisijo in Evropskim javnim tožilstvom.

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi in njegov namestnik Simon Savski sta predsedniku republike Borutu Pahorju predstavila delo v lanskem letu. (foto: Daniel Novakovič/STA)

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi in njegov namestnik Simon Savski sta danes predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju predstavila Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2020.

Predsednik Komisije je predsedniku republike predstavil delo Komisije v preteklem letu. Izrazil je zadovoljstvo, da tako pripad prijav kot število rešenih zadev rasteta in da je mogoče oceniti, da se zaupanje javnosti v delo Komisije krepi. S posodobitvijo delovanja se je povečala tudi njena učinkovitost. Še vedno pa ostajajo pomembni izzivi korupcijskih tveganj neurejeno področje javnih naročil, še posebej v zdravstvu in gradbeništvu, ter področji nasprotja interesov in nezdružljivosti funkcij. Poudaril je, da v Komisija osrednjo pozornost namenjamo izvajanju preventivne dejavnosti in v tem okviru posebej razvoju instituta integritete. Predstavil je tudi dolgoročni projekt Komisije Integriteta: skupni cilj generacij.

Predsednik republike je podprl prizadevanja vodstva Komisije v smeri njene samostojnosti, neodvisnosti in profesionalnosti. Posebej je poudaril, da je povečanje zaupanja v delo te institucije ključnega pomena za njeno uspešnost. S sogovornikom sta se strinjala, da so krepitev preventivne dejavnosti Komisije in njena prizadevanja za uveljavitev integritete posameznika kot naše skupne vrednote najboljša popotnica za uspešen boj proti korupciji.

Vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) Katja Mihelič Sušnik je danes izvedla usposabljanje za zaposlene na občinah o določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s poudarkom na institutu nasprotja interesov.

Usposabljanje na daljavo je Komisija izvedla v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije, udeležilo pa se ga je več kot sto slušateljev iz različnih slovenskih mestnih občin. Katja Mihelič Sušnik jim je podrobno predstavila institut nasprotja interesov, kot ga opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pojasnila subsidiarno uporabo tega zakona za del zaposlenih v občinah ter na podlagi konkretnih primerov predstavila, kako so uradne osebe dolžne ravnati, ko se znajdejo v okoliščinah nasprotja interesov. Na koncu je odgovarjala tudi na vprašanja udeležencev.

Tovrstna usposabljanja in izobraževanja so del preventivnih dejavnosti, ki jih Komisija redno izvaja za vse zainteresirane tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) zaradi zaščite integritete Komisije in njenih zaposlenih podaja odziv na neresnične navedbe predsednika vlade Janeza Janše, ki jih je v zvezi s Komisijo in njenim delom podal v petkovem intervjuju na TV Slovenija 3.

Ne držijo navedbe predsednika vlade, da je Komisija paradržavni organ, ki ga ni nikjer drugje na svetu. Komisija je zelo pomemben samostojen in neodvisen državni organ. Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC) določa, da mora vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svoje pravne ureditve zagotoviti obstoj neodvisnega organa, ki preprečuje korupcijo. Tudi številne države članice EU imajo podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, ki so bile ustanovljene celo kasneje kot Komisija (na primer italijanska ANAC, francoska HATVP). Tudi OECD v svojih ocenah zaznava pomembno vlogo Komisije pri preprečevanju korupcije ter usposabljanju in ozaveščanju javnih institucij v Sloveniji.

V zvezi z očitki glede odločitve o združljivosti funkcij predsednika računskega sodišča ter »prvo- in drugorazrednih« Komisija ponavlja: odločitev je bila sprejeta na podlagi zakonodaje (ta je v veljavi že več kot deset let), ki velja za vse državljane. Komisija izvršuje zakone, ki jih sprejema Državni zbor RS, ter pri tem ravna profesionalno in obravnava vse enako – ne glede na njihov položaj, politično prepričanje, premoženje ali katerikoli drug dejavnik. »Tovrstni poskusi razvrednotenja našega dela zagotovo ne prispevajo h krepitvi pravne države in odvračajo fokus od preprečevanja korupcije,« poudarja predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Zaradi neenotne ureditve področja nezdružljivosti funkcij je Komisija prejšnji teden na Vlado RS poslala pobudo za spremembe zakonodaje, v kateri je tudi izpostavila, da se lahko z zakonom opredeli sprejemljiva višina dohodkov oziroma druge premoženjske koristi, ki jih poklicni funkcionarji lahko pridobijo pri opravljanju poklicne ali druge dejavnosti. Vlada ima vse možnosti, da pripravi spremembe zakonodaje, ki bo na bolj ustrezen način omejevala dodatne dejavnosti poklicnih funkcionarjev.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE