Ljubljana, 9. decembra 2015 – Komisija za preprečevanje korupcije je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji pripravila okroglo mizo z naslovom »Premoženje občin – stičišče korupcijskih tveganj« in predstavila analizo podatkov iz načrtov integritete slovenskih občin, ki jih je komisija primerjala s podatki iz lastne baze obravnavanih primerov v zvezi z občinami.
Izvajanje javnih naročil, neizogibanje nasprotju interesov, neupoštevanje omejitev poslovanja, neprijavljanje lobističnih stikov ter neustrezno upravljanje z nepremičninami in drugim premoženjem so tveganja, ki so jih zaznale tako občine kot komisija v Analizi korupcijskih tveganj v slovenskih občinah. Na okrogli mizi danes o tem razpravljajo mag. Mojca Planinšek, vrhovna državna revizorka Računskega sodišča RS, Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, Leo Kremžar, župan Občine Miklavž na Dravskem polju in predstavnik Skupnosti občin Slovenije, dr. Bojan Dobovšek, poslanec Državnega zbora RS, Senka Šifkovič Vrbica, predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Simon Dreven, generalni sekretar Združenja lobistov Slovenije, in Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.
Ugotovljena tveganja občin se skladajo s kršitvami v prijavah
Komisija je v analizi opredelila korupcijska tveganja in tveganja za kršitev integritete v občinah ter podala priporočila glede upravljanja identificiranih tveganj. Podatke je črpala iz dveh virov: prvi vir so bili zapisi v registrih tveganj, ki so jih izpolnile občine same in v katerih so same navedle tveganja, ki jih pri sebi zaznavajo, drugi vir pa so bili podatki iz na komisijo posredovanih prijav, ki so navajale domnevne nepravilnosti v občinah. Podatke iz registrov tveganj o identificiranih korupcijskih tveganjih v občinah je nato komisija primerjala s svojimi podatki glede prejetih prijav v obdobju 2011-2014.
Najbolj tvegana so javna naročila
Na podlagi prejetih načrtov integritete občin se je kot najbolj problematično tveganje izkazalo nedovoljeno sprejemanje daril, sledijo javna naročila in nato neupoštevanje nasprotja interesov. Pri analizi korupcijskih tveganj na podlagi prejetih prijav pa so na prvem mestu javna naročila in javni razpisi, sledi razpolaganje z javnimi sredstvi in izboljšanje položaja eni stranki. Komisija je vsa izpostavljena področja z visokim tveganjem razdelala in predlagala ukrepe za omejitev posameznega tveganja.
Občine niso zaznale tveganj pri zaposlovanju
Pomembno razliko pa je komisija zaznala pri primerjavi prejetih prijav z identificiranimi tveganji v občinah na področju zaposlovanju. Medtem ko tega tveganja v občinah skoraj ni zaznati, saj ni uvrščeno med tveganja, ki se pojavijo v vsaj 3 odstotkih zapisov, pa prejete prijave na komisijo (na področju nasprotja interesov) nakazujejo, da bi lahko tudi pri postopkih zaposlovanja obstajala korupcijska tveganja oziroma tveganja kršitve integritete. Ne gre zanemariti dejstva, da je na sporna zaposlovanja v občinah komisija tudi že javno opozorila, kar bi moral biti pomemben signal občinam, da to tveganje zaznajo kot pomembno. To posebej velja za majhne občine, kjer je verjetnost za nastanek okoliščin nasprotja interesov pri zaposlitvenih postopkih še toliko večja.
Poziv komisije odgovornim k ukrepanju
Komisija na podlagi ugotovitev analize poziva določene skupine in nosilce pooblastil ter predvsem odgovorne v občinah, da morajo pričeti z izvajanjem proaktivnega upravljanja vseh, ne le korupcijskih tveganj, ki jim je njihova organizacija izpostavljena. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi nadzornim organom posameznih področij, ki morajo biti odzivni in pri opravljanju svojih nalog ter uveljavljanju svojih pooblastil ažurni.
V priponki Analiza_1 objavljamo celotno vsebino poročila.
